Ali se res dogaja globalno segrevanje ne vem, vidim pa, da imamo letos prav lepo zimo. Sneg ostaja tudi v dolini in ravno vsake toliko pade nekaj novega, da se ohrani zimska belina namesto kupov rjavega snega. Kje je vzrok za topli val z zelo visoko snežno mejo tudi ne vem a le temu se imamo zahvaliti za spektakularne ledne razmere v naÅ¡ih gorah. Kaj takega se ni zgodilo že od leta 1981. Verjetno pa tudi takratna zima, ki je postregla z nekaj norimi zimskimi vzponi, ni tako dobro prekrila stene s trdim snegom in ledom. Vseeno na svojem prvem zimskem vzponu letos nisem imel od teh razmer niÄ. V ZagorÄevi smeri (M6) v Raduhi ni zaÅ¡kripalo niti za hip. VeÄ kot 30 cm prÅ¡iÄa na vsaki polici nama je s Puhijem popestrilo dan in po Å¡estih urah, sva se v mraku na vrhu samo 120 metrov visoke smeri poÄutila zelo zadovoljna. Zato pa sem Äez tri dni, 20. januarja, dobil dozo plezanja po stiroporu. Z Markom sva sumila, da je ob znanih razmerah v Vzhodni smeri v Mali Rinki tudi v IgliÄevi v redu. In res, na vstopu sva se znaÅ¡la le kako minuto pred ostalimi tremi navezami tega dne. Od njih sva tudi izvedela, da so lokalci smer preplezali prviÄ prejÅ¡nji dan. Plezanje je bilo Äudovito in po dobrih Å¡tirih urah sva se dokaj nepoteÅ¡ena znaÅ¡la na vrhu. PreveÄ je bilo vožnje in hoje do vznožja, da bi že odÅ¡la domov zato sva sestopila in v uri 15 preplezala Å¡e Vzhodno smer, ki je bila res cela prekrita z odliÄnim trdim snegom. Na vrhu se nas je nabrala cela druÅ¡Äina in bilo je fino. Prav družabna je tale zima, veÄ ljudi se da sreÄati v hirbih kot poleti. Ne vem, Äe je kdaj poleti devet ljudi v IgliÄevi.
Naslednji izlet je priÅ¡el Äez nekaj dni z Lorijem. Dokaj ambiciozni plani so se hitro izpeli in razpletli z lažjo a lepo plezarijo v Å itah. ZaÄela sva po Jesihovi in po strmem delu, namesto, da bi nadaljevala po položnem srednjm delu, zavila v ozek žleb, ki sva ga opazila na desni. Pojma nisva imela kako se bo izÅ¡lo, a se je. Za vsakim vogalom so se nama odpirala nova poboÄja in žlebovi. le na vrhu se je grapa zaprla v strmo zajedo.Izgledalo je, da je zasuta s prÅ¡iÄem a v resnici je bil to le odliÄen, beli led. ÄŒudovit raztežaj (M5+), ki naju je pripeljal na sonÄni rob stene. Ni bilo trepetanja in hudega napenjanja miÅ¡ic a vseeno zelo lepa tura. Kasneje sem raziskal in ugotovil, da sva plezala kombinacijo dveh variant Jesihove; ÄŒop – TominÅ¡ek in ÄŒez lopo.
Naslednja zgodba mi ni v Äast a jo bom vseeno povedal. Z Davidom sva se spravila plezat Zimsko zajedo Jubilejne smeri v Dolgem hrbtu. Stvar sem vzel resno in na predveÄer, med gledanjem napetega filna, zamenjal otopeli prednji zob na eni od derez. od doma sva Å¡la zgodaj in se Å¡e v mraku zaÄela pripravljati na dostop po Teranovi. Dokler nisem iz vreÄe potegnil ven derez….
Plezalni sklop pred poslabÅ¡anjem vremena sem zakljuÄil spet z Markom in smerjo AC/DC. Da bi se pripeljala Äez VrÅ¡iÄ sta nama zmanjkala dva viÅ¡inska metra, ni Å¡lo, niti v rikverc in sva Å¡la okoli. Sva ugotovila, da bi bila skoraj prej v Cortni ter, da sva za vožnjo porabila veÄ Äasa kot za plezanje in hojo skupaj. Smer je letos odliÄno zaledenela in kar nekaj sicer skalnih mest se je spremenilo v nezahteven led. Je pa smer prava lepotica v divjem ambientu, le sestop je bil v globokem snegu in ruÅ¡evju nekoliko nadležen. Hvala Crnemu in Matjažu za ÄiÅ¡Äenje in gaz. Se mi zdi, da bi bilo sicer bolje se spustiti po smeri ob vrvi. Fotke iz smeri je Mark objavil na strani ZGVS.
Zime pa še ni konec, juhuhu!