Vremensko neobetaven a lep vikend

Po daljšen obdobju lepega vremena je bil zadnji vikend v januarju vremensko precej neobetaven. A v naših gorah se vedno najde kak varen in v vsakem vremenu izvedljiv turni smuk zato nisem okleval z izvedbo prvega letošnjega tečaja turne smuke v organizaciji Slovenske gorniške šole. S petimi udeleženci smo tako v soboto zjutraj krenili na, običajno zelo oblegan smučarski cilj, Dovško Babo. Tokrat je bilo začuda in na srečo drugače in preko celega dneva smo srečali na turi le sedem ljudi.

Hoditi smo začeli že čisto spodaj kar je dalo zelo spodobno gorniško turo. Novega snega ni bilo veliko in od prejšnjih dni razrito in kasneje poledenlo vršno pobočje ni bilo idealno za smuko a vseeno v redu. Tudi vreme je kar dobro držalo in močneje je začelo snežiti šele pozno popoldan. Napovedano močnejše večerno sneženje je ta dan igralo vlogo Demoklejevega meča saj smo imeli v načrtu spanje v Koči na Gozdu in klanec mimo Mihovega doma kaj hitro postane selektiven. Nazaj domov tudi nismo smeli saj je Gregor prepustil stanovanje sestri za organizacijo žura.

In res je bila vožnja proti koči v močnem sneženju razburljiva. Ob slalomiranju po zasneženi cesti sem uspel pririniti do koče brez verig, drugi avto pa je obtičal že pod Mihovim domom a nam je prijazna oskrbnica koče pomagala z njenim  4 WD avtom. Koča na Gozdu na kateri smo spali in jedli je ena redkih slovenskih koč, ki je po postrežbi in kvaliteti hrane primerljiva z zahodnimi kočami. To se pozna tudi pri obisku. Koča ima razprodane polpenzione skoraj preko cele zime. Kaže, da le nimamo v gorah vsi najraje  jote  ali ričeta, z ali brez…A v večini slovenskih koč bo železna kulinarična ponudba Å¡e dolgo ostala nespremenjena.  Kaj je za to krivo ne vem; ali politika PZS ali zgolj zgreÅ¡eno mnenje večine oskrbnikov o zdravi, močni, domači hrani, ki te kar sama nese proti vrhu gore. A bolj kot zaradi ugodnega hranilnega razmerja ali glikemičnega indeksa, zaradi vetrov, ki se ustvarjajo po joti ali ričetu z mastno klobaso in slanino…

Preko noči je zapadlo med 20 in 30 cm snega. Zaradi zgoščenega prometa v okolici Kranjske gore sem se odločil, da pojdemo na Viševnik. Izbira je bila prava. Tudi tam ni bilo veliko ljudi glede na to, da je bila nedelja in vreme se je preko dneva izboljševalo. Edino  kar je manjkalo je bila dobra snežna podlaga pod obilico pršiča, kar je botrovalo globoki luknji v mojih smučeh.  Na pobočju Viševnika smo opravili preizkus snežne oddej po, ki nam je pokazal zanimivo zgodovino pobočja po katerem hodimo in prepričal, da nevarnost snežnih plazov na njem ni velika a se bo hitro povečevala zaradi dokaj močnega vetra, ki je začel ustvarjati zamete in koložasta območja.

Vzpon na sam vrh je bil bolj hecen kod se za tak vzpon spodobi a tako je na Viševniku pogosto. Spusta je bilo kar prehitro konec a tudi to ni hudo, bomo vsaj prej spet kam šli. Bilo je fino in verjamem, da se z nekaterimi ponovno vidimo v Otzijevem kraljestvu. Sicer imamo še en začetni tečaj turne smuke tudi v marcu.