Po daljÅ¡en obdobju lepega vremena je bil zadnji vikend v januarju vremensko precej neobetaven. A v naÅ¡ih gorah se vedno najde kak varen in v vsakem vremenu izvedljiv turni smuk zato nisem okleval z izvedbo prvega letoÅ¡njega teÄaja turne smuke v organizaciji Slovenske gorniÅ¡ke Å¡ole. S petimi udeleženci smo tako v soboto zjutraj krenili na, obiÄajno zelo oblegan smuÄarski cilj, DovÅ¡ko Babo. Tokrat je bilo zaÄuda in na sreÄo drugaÄe in preko celega dneva smo sreÄali na turi le sedem ljudi.
Hoditi smo zaÄeli že Äisto spodaj kar je dalo zelo spodobno gorniÅ¡ko turo. Novega snega ni bilo veliko in od prejÅ¡njih dni razrito in kasneje poledenlo vrÅ¡no poboÄje ni bilo idealno za smuko a vseeno v redu. Tudi vreme je kar dobro držalo in moÄneje je zaÄelo snežiti Å¡ele pozno popoldan. Napovedano moÄnejÅ¡e veÄerno sneženje je ta dan igralo vlogo Demoklejevega meÄa saj smo imeli v naÄrtu spanje v KoÄi na Gozdu in klanec mimo Mihovega doma kaj hitro postane selektiven. Nazaj domov tudi nismo smeli saj je Gregor prepustil stanovanje sestri za organizacijo žura.
In res je bila vožnja proti koÄi v moÄnem sneženju razburljiva. Ob slalomiranju po zasneženi cesti sem uspel pririniti do koÄe brez verig, drugi avto pa je obtiÄal že pod Mihovim domom a nam je prijazna oskrbnica koÄe pomagala z njenim 4 WD avtom. KoÄa na Gozdu na kateri smo spali in jedli je ena redkih slovenskih koÄ, ki je po postrežbi in kvaliteti hrane primerljiva z zahodnimi koÄami. To se pozna tudi pri obisku. KoÄa ima razprodane polpenzione skoraj preko cele zime. Kaže, da le nimamo v gorah vsi najraje jote ali riÄeta, z ali brez…A v veÄini slovenskih koÄ bo železna kulinariÄna ponudba Å¡e dolgo ostala nespremenjena. Kaj je za to krivo ne vem; ali politika PZS ali zgolj zgreÅ¡eno mnenje veÄine oskrbnikov o zdravi, moÄni, domaÄi hrani, ki te kar sama nese proti vrhu gore. A bolj kot zaradi ugodnega hranilnega razmerja ali glikemiÄnega indeksa, zaradi vetrov, ki se ustvarjajo po joti ali riÄetu z mastno klobaso in slanino…
Preko noÄi je zapadlo med 20 in 30 cm snega. Zaradi zgoÅ¡Äenega prometa v okolici Kranjske gore sem se odloÄil, da pojdemo na ViÅ¡evnik. Izbira je bila prava. Tudi tam ni bilo veliko ljudi glede na to, da je bila nedelja in vreme se je preko dneva izboljÅ¡evalo. Edino kar je manjkalo je bila dobra snežna podlaga pod obilico prÅ¡iÄa, kar je botrovalo globoki luknji v mojih smuÄeh. Na poboÄju ViÅ¡evnika smo opravili preizkus snežne oddej po, ki nam je pokazal zanimivo zgodovino poboÄja po katerem hodimo in prepriÄal, da nevarnost snežnih plazov na njem ni velika a se bo hitro poveÄevala zaradi dokaj moÄnega vetra, ki je zaÄel ustvarjati zamete in koložasta obmoÄja.
Vzpon na sam vrh je bil bolj hecen kod se za tak vzpon spodobi a tako je na ViÅ¡evniku pogosto. Spusta je bilo kar prehitro konec a tudi to ni hudo, bomo vsaj prej spet kam Å¡li. Bilo je fino in verjamem, da se z nekaterimi ponovno vidimo v Otzijevem kraljestvu. Sicer imamo Å¡e en zaÄetni teÄaj turne smuke tudi v marcu.
Dodaj odgovor