Rojen: maj 1970
Izobrazba: Profesor tehničnega pouka (Pedagoška fakulteta, 2000), gorski vodnik z mednarodno IFMGA licenco
Bivališče : Ljubljana
Stan: koruzo deliva s Tino Di Batista s katero imava hčerki Ulo in Mijo
Na Akademski alpinistični odsek sem prišel leta 1987 in dve leti kasneje postal alpinist. Leta 1997 sem opravil izpit za alpinističnega inštruktorja, leta 2003 pa sem postal gorski vodnik z mednarodno licenco. V »mladih« letih se je moja strast nad alpinizmom in plezanjem prepletala še s taborniki in glasbo; devet let sem igral klasično kitaro.
SEZNAM ODPRAV IN BOLJŠIH VZPONOV NAJ VZPONI V SKALI:
Slovenija:
- Triglav: Spominska smer Mihe Valiča VIII+/VII, VI, 1000 m, 2009
- Triglav: Ulina smer IX/VII-VIII, 1000 m, 2011
- Triglav, Na drugi strani časa: VIII, 350 m, prv., 1994
- Triglav: Planinski grabež VII+, A2, 1000 m, prv., 2013
- Triglav: Kaveljc VIII-, 1000 m, prv., 2013
Evropska gorstva:
- Mt. Blanc: Divine Providence (VII, A2-3, 1500 m), 2001
- Tour des Jorasses: Etoiles Filantes (VIII+/IX-, 450 m), 2002
- Mt. Blanc: Centalni steber Freneyev (VI, A1, 700 m), 2005
Športno plezanje
- Mišja peč: Pikova dama 8b, 2002
- Bitnje: Mene iščeš sonce 8b, 2003
- Kalymnos: Randez with Platon 8b, 2009
- Španija (Sella): Lengua di Sarpiente 7c, NP
- Kalymnos: Priapos 7c, NP, 2008
NAJ VZPONI V LEDU IN KOMBINACIJI:
- Gr. Jorasses (4208 m): Crozov steber VI 5 M, 1200 m, 2003
- Materhorn (4477 m): Schmidtova smer VI 4+ M, 1100 m, 2003
- Aig des Pelerines: Beyond Good & Evil V 6, 600 m, 2001
- Eiger: Heckmaierjeva smer ED, 1800 m, 2007
- Dru: Direktni severni ozebnik VI, Al6+, M8, 700 m, 2008
ALPINISTIČNE ODPRAVE
Tien čan ’95
- Troglav (5510 m): Slovenska smer ED (VI, 85/IV, 60°, 1000 m), prvenstvena
Slovenska smer v Pik Troglavu Kadrovska odprava v organizaciji PZS. Vrh Khan Tengrija se mi je takrat izmuznil in nova smer v Troglavu je bila dober obliž. lepa ledna linija se je zaključila na grebenu od koder smo imeli še deset skalnih raztežajev do vrha, ki smo ga dosegli po 15ih urah plezanja.
Daulagiri ’98
- Daulagiri (8167 m), vrh po SV greben
Prvič v Himalaji in prvič vrh osemtisočaka. Za nameček prav na 28. rojstni dan. Bilo nas je osem mladincev plus štirje “ta stari” in imeli smo se odlično. Veselja, skorajda evforije in zabavnega sproščanja le tega na dostopu, na gori, v Katmanduju…, ne bom pozabil nikoli. Ena mojih najlepših odprav.
Gjačung Kang ’99
- Gjačung Klang (7952 m), prvenstvena Slovenska smer (VI/4, 2000 m)
- Siguang Ri (7308 m), prvenstvena Slovenska smer (IV, 1200 m)
V steni Siguang Rija Nekaj vtisov ob 10 letnici vzpona na Gjačung Kang sem strnil tule.
Cordillera Blanca ’99
- Chacraraju (6001 m), Jaegerjeva smer (VI, 650 m)
- Copiqualki (6364 m): SZ greben –klasična smer
S Tinco sva odšla tja tik pred Gjačungom. Kljub nekaj zdravstvenim zapletom sva se imela fino in tudi nekaj lepih vzponov sva opravila. Spomnim se, da bi takrat z veseljem odšel še na kak hrib, če se ne bi že mudilo domov, pakirat za Himalajo.
ZDA 2000
- El Capitan, The Shield (VI, 5.9, A3+, 1100 m)
Spalnica v El Capitanu P
o enoletni zimi (poleti v Andih, jeseni v Himalaji) sem imel mraza dovolj in želel sem si toplejšega plezanja. ZDA so bile kot nalašč za to. Najprej mesec dni v Yosemitih nato pa “road trip” preko Kalifornije, Colorada, Arizone in Utah. Noro dobro, komaj čakam, da stvar, malo modificirano, ponovimo.
Ogre 2001
- Zaradi nevarnih razmer in vremena obrnili na višini 5600 m.
Opeklina. Ko dojameš, da plezati po sliki v knjigi ni enako kot v resnici. Bili smo močna ekipa (Peter, Silvo, Urban) a logistične napake, nestabilno in pretoplo vreme sta nasobrnila proti domu. Področje kjer smo bili (ledenik Choktoi) je po mojem mnenju najodličnejše alpinistično področje z 2000 metrov visokimi stenami na 7000 + gore, z redkimi uspešnimi a neštetimi neuspešnimi poizkusi. Latok 1, 2, 3, Ogre….
Patagonija 2002-3
- Severni stolp Paine: Los Esclavos del Barometro (VII, A2, 500 m, prv.) : La Ultima Esperanza (VII+, A2, 500 m)
prva odprava v Patagonijo je bila še v dobi brez vremenske napovedi. Stalno spremljanje pritiska je bil edini pokazatelj prihajajočega, kratkotrajnega izboljšanja vremena. Mnogonočnih odhodov iz baze, ki so se nehavali po nekaj urah hoje, pod steno ali celo sredi sten, naporno, predvsem za glavo. Odpravarski prijatelji so naju že zapustili in odšli na rajanje v mesto, s Tinco pa sva vseeno še počakal na zadnjo možnost in prav 31.decembra uspela preplezati novo smer v severnem stolpu Paine. Po 19 urah akcije do vrha in nazaj, sva prišla v bazo pol ure pred polnočjo, pošteno utrujena. Nazdravila sva si med kuhanjem špagetov v bazni kolibi, zelo utrujena a neskončno zadovoljna. Najlepše Silvestrovo!
Patagonija 2003/04
- Centralni stolp Paine: Bonington – Willians (VI, A2, 650 m)
- El Mocho: Benietres VII+/VIII-, A2, 500 m
- Fitz Roy: Francosko Argentinska smer (VII+, A0, 1000 m)
Večerni pogled s Fitz Roya
Začelo se je moje razmerje s Patagonijo, ki ostaja moja najljubša alpinistična destinacija. Vse skupaj sem v naslednjih letih tam preživel več kot leto in pol.
Great Trango Tower 2004
- Great Trango (6287 m): Woolums – Selters 80 st / 50 st, 1200 m
- Trango Monk (5850 m): Chota Badla (VII, A2, 70 st, 450 m, prv in 1. vzpon na vrh)
- Trango Tower (6251 m): Eternal Flame (VIII-, A2, 1000 m, 1.vzpon v alpskem slogu)
Plezanje smeri Eternal Flame
Načrti so bili drugačni, cilj je bil raz Velikega Tranga a sta ga teden dni pred našim odhodom preplezala odlična Američana Wharton in Cordes. Bomo že kaj smo si rekli in vseeno odšli tja in se naplezali do sitega. Boštjan Virc je iz posnetega Klemnovega materiala naredil film Karakoram Khush ( Uživanje v Karakorumu). Preko intervjujev film govori o vsem kar smo doživljali med dvomesečno odpravo; taktiki, doživljanju daljnih gora, strahu in predvsem uživanju alpinizma in prijateljstva. Čudovita, skorajda neponovljiva odprava. Film lahko najdete na You Tube oz. tukaj.
Patagonija 2005
- Cerro Almirante Nieto: Eol (VIII-/VII, VI, 650 m; prvenstvena smer)
- Inominatta: Corallo (VIII+, A0, 600 m, 2.p.)
- Ag. Mermoz: Hipermermoz (VIII-, 650 m, 1.pp)
Nepreplezan raz Almiranteja je bil moja travma nekaj let. Na prvi odpravi posvečeni temu razu (2004) sem moral zaradi vremena kar desetkrat obrniti bolj ali manj visoko, vedno v povsem norih vremenskih razmerah. Končno sva z Grego prvenstveno smer preplezala januarja 2005. Lep raz in lepa smer a zverinska izpostavljenost slabemu vremenu in vetrovom. od tod tudi ime. Po opravljenem vzponu sva se odpravila še v El Chalten in tam uspela še plezati.
Ama Dablam 2005
- Ama Dablam (6822 m): vrh po JV grebenu
Viki naju je povabil na odpravo z veterani Makaluja. Bilo je kot bi se znašel v drugem filmu. Sporščen, drugačen humor, polna skleda smeha… Poizkusila sva z vzponom v alpskem slogu v neponovljeni španski smeri Lagunak. Drugi dan plezanja se je vreme poslabšalo in morala sva sestopiti. Nato sva za las uspela splezati na vrh po normalni smeri.
Patagonija 2006
- Fitz Roy: Ensueno (VII+, A1, 1700 m, 1.ponovitev do vrha gore)
- Ag. Rafael Juarez: West Ridge Integral (VIII-/VII, VI, 850 m, 1.ponovitev)
- Ag. St.Exupery: Claro di Luna (VII+/VIII-, 800 m)
Plezanje smeri Ensueno v Fitz Royu
Spet ena od čudovitih odprav. V navezi z Miho Valičem a skupaj v bazi še z res izborno prijateljsko druščino( Lorijem, Urbijem, Markom, Blagusom in Bevkom). Bazo smo si delili še z zvezdniki, bratoma Huber in Štefanom Sigristom. Fino se nam je zdelo, ko nam je po kratkem obdobju lepšega (a ne idealnega) vremena v katerem je Thomas Huber obrnil v Fitz Royu (tri slovenske naveze pa uspele), dejal: “Očino mi manjka malo slovenske krvi…”.
Patagonija 2007
- Fitz Roy: Los Ultimos Dias del Paraiso (6c, A2, 1700 m, 600 m prvenstvenih)
- Ag. Guillamet: Poljska smer (VII, A1, 500 m, 1. ponovitev)
Pogled na Cerro Torre iz stene Fitz Roya
Vreme je bilo to sezono slabo in nama z Grego pošteno načelo živce. Zato sva ob edini malo daljši vremenski luknji (24 ur) zakopala proti Fitz Royu, v novo smer in se nisva ustavila niti na vrhu Fitz Roya, v najhujšem viharju sezone, ampak nadaljevala v dolino. Brez spanja, v gibanju, sva bila celih 72 ur. Še kako urico bi morda šlo, več pa ne! Ena mojih fizično najtrših izkušenj v gorah.
Aljaska 2008
- Mooses Tooth: Ham & Eggs (V/4, M5, 900 m)
- Mt Bradley: Season of the sun (VI/5+, M6+, 1500 m, 1.pon.)
V južni steni Mt. Bradleya
S Tinco sva se po odlični zimski sezoni v Alpah odpravila na Aljasko na ledenik Ruth, da vplezanost izkoristiva v velikih stenah nad sotesko. pršla sva že v začetku aprila, v ogromne količine snega in stene brez ledu. Po nekaj ogrevalnih vzponih sva kot najvarnejšo ob toplejšem vremenu ocenila južno steno Mt. Bradley. Zmotila sva se. Izmikajoč se velikim plazov, ki so leteli preko smeri sva po 16 urah v mraku izplezala na vrh gore, kjer je pred nama stalo le nekaj ljudi, do solza srečna, da sva živa.
Manaslu 2008 Zaradi bolezni odnehal na višini 6800 metrov
Everest 2009 Vrh po klasični smer. Prvi slovenski vodniški vzpon na vrh 
Zgodnji jutranji pogled z južnega grebena Everesta proti Lotseju (8511 m)
Priplezati na vrh Everesta je bila moja želja. Ne samo, da je najvišja, je tudi zelo lepa, skorajda simerična gora. In želel sem si na Everestu delati kot vodnik. Vse to se mi je uresničilo leta 2009. Odlična in lepa izkušnja, ki jo bom upam še kdaj ponovil.
Čo Oju 2010
Spet kot vodnik. Po uspešni aklimatizaciji in spanju na višini 7150 m smo se zaradi zelo nevarnih snežnih razmer vzponu odpovedali.
Patagonija 2011
Pachamama: Cortisima VII, A1, 350 m, nova smer 
Priti v El Chalten ob zadnjem dnevu lepega vremena, je nočna mora vseh patagonskih plezalcev. To se je zgodilo tokrat tudi nama. V naslednjih tednih slabega vremena sva tako prebila ob športnem plezanju v okolici El Chaltena nato pa v zadnjih dneh najine odprave v mrzlem in vetrovnem delu uspela stiščati kratko smer v gori Pachamama.
Patagonija 2013
Fitz Roy: Supercanaleta VI/5, 1500 m
Z Američanom Adamom George sva odšla za tri tedne v Patagonijo. Takoj po prihodu v El Chalten je kazalo na dobro vreme zato sva se nemudoma odpravila v gore. Slabih 72 ur po odhodu od doma sva će stala na vrhu Fitz Roya. Sam že četrtič.