Če pogledaš na steno Triglava pozimi, vidiš le nekaj kopnih lis, delov, ki so prestrmi, da bi se sneg prijel. Dve izmed največjih takih lis sta stena Skalaškega turnca ter stena med Ladjo in Čopom. Prav slednja mi z nakazano počjo, ki se vleče preko nje, vidne že iz doline, ni dala miru zadnjih nekaj […]
Kisik mi je spet napolnil možgane, misli so se umirile zato lahko dam na blog še nekaj slik iz južnega grebena Everesta ter nekaj misli. Končno sem imel čas prebrati Vikijev članek iz Sobotne priloge. Z Vikijem se kar dobro razumeva in dolžan sem mu kar nekaj uslug vseeno pa moram, kot sedaj že dokaj […]
Indijo sem poizkušal obiskati že leta 2006, hoteli smo plezati na čudovito in drzno goro Thalay Sagar (6904 m). Plačali smo že polovico dovoljenja za goro in avans agenciji, ki bi skrbela za logistiko. Pa dovoljenja ni bilo nenavadno dolgo. Na koncu je odgovor prišel, negativen. Slaba volja a gremo dalje, smo si rekli! Pravi […]
So stene in smeri, ki imajo poseben status v svetovnem alpinizmu. Nekakšni zimzeleni alpinizem. Kljub temu, da so bile preplezane v drugačnih časih, z drugačno opremo, njihova slava in privlačnost traja z enakim žarom. Zakaj, če je pa na svetu neskončno število bolj strmih sten, težjih smeri? Razlogov za to je več. Prvi, da so […]
Zima (kje je že to…) je bila naporna in dolga a takšna kot mora biti, snežena in mrzla. Kljub ne najboljšim razmeram sem veliko plezal v ledu. Naštel sem 21 preplezanih slapov v januarju in februarju, več kot kadarkoli do sedaj. V februarju sem začel smučati, tri tedne sem preživel v ljubem Queyrasu, po en […]
Veliko sem naokoli a vse redkeje grem kam dlje plezat za sebe. Bil je že skrajni čas za kako pot. Stene v Maroku so štrlele iz šopka želja že zelo dolgo, predolgo. Letošnji jesenski izlet (ki ga oženjeni tuji kolegi imenujejo “climbing with boys, poudarek na “boys”) je zato meril v Maroko, v sloviti kanjon […]
Jesen je najlepši čas za obisk gora. Poletni počitniški vrvež se konča in gore se zavijejo v samoto. Prerivanje v smereh, prehitevanje neskončno počasnih španskih navez, gneča na blagajnah, gondolah, na cestah, povsod… je le še spomin! Vreme umiri in je ali zelo slabo s turobnimi dnevi, dežjem in sneženjem v gorah ali pa, na […]
Ker sem smučal do konca maja si nisem želel že junija spet v visoke Alpe in sneg. Poleg tega sem si brezkrajno želel plezati. Tako je bilo moje vodniško »oglaševanje« osredotočeno na skalne smeri pri nas in predvsem v Dolomitih. Tako sem bil lahko več doma, manj sem se vozil in lahko sem plezal. Devet […]
Imam nekaj turnosmučarskih področij, ki jih ponavljam iz leta v leto a se jih ne morem naveličati. Eno od njih so Bernske Alpe. Področje najdaljšega ledenika v Evropi, ledenika Aletsch, je prvovrstno igrišče za resne turne smučarje. Hkrati pa na sami železniški postaji na sedlu Jungfraujoch ponuja morda najbolj izrazit kontrast med resno gorsko naravo […]
Led
»Ste že bili kdaj nesrečno zaljubljeni? Ste že kdaj opazovali kak slap? Ni velike razlike. Stojiš in nemo zreš v slap, čutiš kako diha, ga miže poslušaš, morda zakričiš, mahaš z rokami, lahko se tudi utopiš v tolmunu pod njim, vse zaman, neumna voda samo teče, teče, teče in izginja za vedno! Neizpovedljiva lepota.« Tako […]
Dolgo nisem nič napisal. Težko je pisati, če človek ni najboljše volje. Dobri pisci (so) lahko (nekateri celo bolje) pisali tudi nesrečni, sam in upam si trditi tudi večina pa ne spravim kaj dosti od sebe. Eden od dokazov za to trditev je tudi vsemogočni Facebook. Tam s(m)o vsi srečni. Vsi plezamo najlepše smeri, smučamo […]
Nehal sem smučati, 18. maja, po 80ih vodniških dneh na smučeh. Dva dni po prihodu domov se je telo sprostilo in dovolilo, da me nevemkateri virus položi v posteljo za debel teden. Klasičen menedžerski sindrom, le da sem sam daleč od menedžerja. Družina ob tem ni skakala v zrak od veselja saj so bili že […]
