Aklimatizacija zaključena

Danes (4. maj) sem prišel končno nazaj v bazni tabor. Celih devet dni sem prebil med taboroma 1 in 3, torej na višini med 6000 in 7200 metri. V tem času smo devet klientov pripravili in aklimatizirali do te mere, da bomo lahko, po daljšem počitku v Peričah (cca 4200 m), poizkusili proti vrhu s pomočjo dodatnega kisika.

Tabor 2 na višini 6400 metrov smo v tem času spremenili v ABC z jedilnim šotorom in kuhinjo. Sicer bi se nam zmešalo. S šestimi klienti smo spali na taboru 3 sredi Lotsejevega pobočja.  Zelo hladna in precej nespeča noč.

Najhujši udarec pa je  bil dogovorjen prihod glavnega kuharja enega od boljših KTM hotelov – Summit hotela v našo bazo. Direktor hotela je Kit Spencer in je hkrati tudi direktor agencije Summit treking, ki je izvajalec naše odprave. Kit si je zamislil, da bi kuhar Graham lahko pokazal nepalskim kuharjem kakšno dobrodošlo finto za v naprej. Torej Graham je začel izvajati svoje kuharske vragolije tisti dan, ko sem sam z enim klientom odšel gor, nasproti Dal batu na taboru 1 (ki ga imam sicer tudi rad..). Po radijski zvezi sem zvečer poslušal vzdihe neskončnega kulinaričnega užitka. Nekaj mrzlih ostankov sem dobil naslednji dan v T1. Danes, ko sem prišel nazaj dol pa sem izvedel, da Graham trpi za rahlo višinsko boleznijo in da bo odsel v Periče. Neeeeee!!! Obljublja, da nas bo počakal tam in nam tam kaj skuhal…

Naša baza je bila med našo odsotnostjo vseskozi polna lačnih gostov. Med drugimi sem pomagal organizirati srečanje Andreja in Marije Štremfelj s šerppo Lakhpa Rita, s katerim sta se leta 1990 kot prvi zakonski par povzpela na Everest. Za Lakhpo je bil to prvi Everest od mnogih. Sedaj je eden od najpomembnejših šerp oz. sirdarjev. Mojim sodelavcem in okoliškim vodnikom sem moral ob Andrejevi pregovorni skromnosti malo razložiti in obelodaniti Andrejev  CV. Neskončno sem bil tudi vesel obiska naših legend, ki so prišli v ta konec v čast 30. obletnici slovenskega vzpona po Zahodnem grebenu. Seveda so se čudili,  kakšno je bazno življenje pod Everestom danes..

Še ena skromna zanimivost na temo povezave šerp in naših alpinistov. Naš sirdar Nima je bil član štirih jugoslovanskih odprav v drugi polovici osemdesetih, Jalung Kanga, dveh Daulagirijev in ne vem več katere. Evo jaz sem pozabil kaj mi je povedal, on pa se spomni vseh imen, Andrej, Stane Belak, Marjan Kregar, Čita, Tomo Česen….

Jutri greva z Willijem balvanirat pod Pumori, pojutrišnjem pa najbrž  malo nižje po dolini.

Lep pozdrav izpod Everesta!