Alpinist in gorski vodnik

Življenje v bazi

V bazni tabor pod Everestom smo prišli 11.aprila. Presenetil me je s svojo velikostjo saj se razprostira na prostoru velikim kot Šentvid pri Ljubljani. Skratka, čakalo nas je že postavljeno šotorišče z udobnim šotorm za vsakega člana, jedilnica, kuhinja, tuš, skladišča, WC… Sledila je puja, budistična posvetitev baza, hec, prav na velikonočno soboto. Sploh šerpam puja veliko pomeni in na goro se ne odpravijo brez tega dogodka. Potem smo nekaj dni postopali okoli baze, si urejali bivališče za naslednjih 7-8 tednov (ojejej)  in ovohavali zloglasni Ledeni slap.

Danes 17. aprila pa smo ob treh ponoči zakoračili vanj. Bil sem prijetno presenečen, da smrt le ni prežala na vsakem koraku. V glavnem je bilo poplezavanje preko njega prav prijetno,  z izjemo vršnega prehoda prod ogromnimi seraki Zahodne rame, kjer smo pljuvali pljuča v želji po čimprejšnjem prehodu.

Za ledeni slap skrbijo t.i. icefall doctors katerim vsaka odprava plača za vsakodnevno urejanje vrvi, lestev in mostov, ki omogočajo kolikor toliko varen prehod. Za vse ostalo  je bil včeraj veliki sestanek vseh odprav glede opremljanja gore in pospravljanja po končanem obeleganju. Letos se namerava pospraviti tudi vse stare vrvi z gore. Pri opremljanju pa bodo imele glavno besedo velike odprave agencij Mountain Madness, IMG, Adventure Consultants, Kari Kobler, Henry Todd, naša Jagged Globe in pa največja med vsemi Himalayan Experience. Šef slednje je kontroverzni, skoraj 60 letni Rusell Bryce, ki je imel pred kratkim operacijo kolena in je v bazo prišel iz Namche Bazarja z berglami! Tudi po ledeni bazi se sprehaja z berglami opremljenimi z derezicami. Njegova baza je prava graščina, z barom, ležalnimi stoli, velikim kino ekranom z dolby soroundom, živalskimi (umetnimi) kožami po tleh, internet cafejem… skratka drug svet.

Včeraj me je z obiskom prijetno presenetil Viki Grošelj. S Stipetom sta predhodnika večje druščine, ki prihaja v čast 30 obletnice slovenskega vzpona na Everest. Vsak dan gledam sedlo Lho La in Zahodno ramo. Kako noro veliki dnevi so to bili!!! Skratka komaj čakam, da na Gorak Sepu poklepetam še z ostalimi slovenskimi legendami.

Torej padel sem v čisto drug gorniški svet kot sem ga bil vajen. Da ne bi pozabil na pravi alpinizem, mi pomaga moj sodelavec Willy Benegas s katerim sanjariva o velikih stenah, ki sva jih že ali pa jih morda še bova preplezala. Je prava faca, dobričina, pravi Mister Everest (s sedmimi vzponi na vrh) predvsem pa odličen alpinist in plezalec, ki se ni popolnom predal vodništvu. V naslednjih dneh greva poplezavat na balvane pod Pumorijevo bazo.

Lep pozdrav!

Dodaj odgovor

Your email address will not be published.