Alpinist in gorski vodnik

Nekaj slik z Everesta in replika

Kisik mi je spet napolnil možgane, misli so se umirile zato lahko dam na blog še nekaj slik iz južnega grebena Everesta ter nekaj misli. Končno sem imel čas prebrati Vikijev članek iz Sobotne priloge. Z Vikijem se kar dobro razumeva in dolžan sem mu kar nekaj uslug vseeno pa moram, kot sedaj že dokaj dober poznavalec komercialnega himalaizma malo replicirati.

11

Pogled iz Južnega sedla proti Čo Oju in Gjačung Kangu

Najprej nekaj popravkov suhoparnih številk. Letos je bilo pod Everestom 17 odprav in v njih okoli 250 ljudi. V Hillaryevi stopnji ni bilo letos še nobene lestve, upam tudi, da jo ne bo, ker je vrv boljša in varnejša rešitev.

Kar se tiče opremljanja gore je sicer res, da večino težaškega dela opravijo šerpe a nemalokrat, predvsem v težjih delih smeri, dilemah ob prehodih v Ledenem slapu ali ob reševanjih, smo bili poleg tudi vodniki.

2

Pogled proti vrhu

Normalna smer na Everest ne pomeni več vrhunskega alpinističnega dejanja zato je brezveze tarnati nad tem. Na Everest in vse ostale osemtisočake vodijo številne težje smeri, prostora je tudi za nove in vsakdo željan prvinskega alpinističnega duha se jih lahko loti. Res pa je, da je zanimanja za to vse manj.  Normalni smeri na Everest sta hočeš nočeš žrtvovani komercialnem alpinizmu. Le ta pa ni tako slab kot se bere na prvi pogled. Velike komercialne odprave (imena sem že omenjal v prejšnjih pisanjih…) so tiste, ki bodo poskrbele, da bo z gore odnesen vsak njihov odpadek vključno s človeškimi iztrebki. Poskrbele bodo za varno in kvalitetno opremo (vrvi…) na gori. Ob nesrečah bodo vodniki teh odprav daleč pred vsemi pri reševanju. Večina vodnikov se med seboj pozna zato vlada med temi odpravami prijateljski duh, ki omogoča nadvse prijetno bivanje v bazi ob zavesti, da ti bo veliko ljudi priskočilo na pomoč, če bo potrebno. To medsebojno sodelovanje in usklajevanje je bilo pravo presenečenje za mnoge, po vsem prebranem o rivalstvu in ignoranci med plezalci na Everestu.  Ob omenjenih odpravah je vedno zraven še kar nekaj odprav katerih člani so nabrani z vseh vetrov. Te odprave se potem lahko lepo “pošlepajo”. Vse OK, dokler ne začnejo omenjati, da je nekdo na gori, opremljeni do zadnjega metra, opravil vzpon v alpskem slogu ali celo solo vzpon…

4

Pogled na Južni vrh (8754 m) Everesta iznad Hillaryeve stopnje

Kar me je najbolj zmotilo pa je korelacija med Vikijevim pisanjem in Komisijo za odprave v tuja gorstva katere član je tudi sam. Simona je ime dekletu, ki se je ta tudi čas poizkušala povzpeti na Everest s severa. Lahko bi ji bilo ime tudi Petra ali Jana, ni važno, sama ni prav nič kriva. Želela se je povzpeti na Everest.. Zbiranje denarja je huda stvar in poslana je bila tudi prošnja na KOTG. Člani komisije so staknili glave in ji dodelili lepo količino denarja ob dejstvu, da sploh ni registrirana alpinistka kar naj bi bil pogoj za kakršnokoli povezavo (sploh finančno) s KOTG ali Komisijo za alpinizem. Predvsem pa, ali se podpira obisk udobno opremljene gore, primerljive z adrenalinskim parkom (po Vikiju)? Vsote ne bom omenjal, da ne bo kakega mladega perspektivnega alpinista ob goreči želji po uresničitvi lastnih ciljev, kap. Skratka Vikijevo pisanje in primerjanje z adrenalinskim parkom ipd, diskreditira Komisijo za odprave v tuja gorstva in jo prikaže kot skupino starih alpinistov, ki kupčkajo državni denar brez vsakih resnih kriterijev. Morda bi morali razmisliti o častni upokojitvi komisije, ki ima sicer nesporne in velike zasluge za slovenski vrhunski himalaizem, preden se ji ugled do konca skrha s podobnimi potezami.

5

Tik pod vrhom, v ozadju Makalu in Lotse

    • Dnarčke štejem on 1. junija 2009 at 4:08

    Takile članki so res prelepi, da se vidi kam gre svet, ne le s pomočjo t.i. tajkunov. Kot kaže se res vse vrti le okoli tega kdo bo večji kos pogače odgriznil in kdo je bolj profesionalen od drugega.

    Svaka čast vsem za izjemne dosežke, vendar je za marsikoga sporno, da obstajajo osebki, ki so zaposljeni v slovenski birokraciji, poleg tega pa lepo služijo kot vodniki, nato pa še gledajo za vsak penez, ki uide zaključenemu krogu izbrancev ki ga dobi nekdo drug.
    Kot, da bi v Sloveniji bili samo eni štirje osebki ki plezajo. Enako je je zgodilo s taborom v Chamonixu….. v AN je bilo prvo objavljeno kaj so zlezli eni trije plezalci (mimogrede, svaka čast) ampak o tem da so se pa tam mudili tudi perspektivci je bilo govora po kakšnem mesecu. Nekako vse skupaj spominja na znane misli o politikih, ki se sučejo okoli korita, drugi pa lahko le od daleč gledajo.

    Se opravičujem, če je moje razmišljanje napačno (lahko me kdo razsvetli), vendar ob takih razpravah bi bilo lepo če bi bilo zraven podano koliko prošenj za sofinanciranje je bilo zavrnjenih, da so dodelili denar tej odpravi, namreč, da se ljudje zganejo šele ko je že dobila denar in sanjarijo kam bi lahko sami odšli je naravnost smešno oziroma imamo lep izraz FOVŠIJA

    • jaka on 1. junija 2009 at 5:33
    • Author

    …in takile prispevki povedo o človeku predvsem dvoje. Da je strahopeten ker se skriva in, da je zafrustriran. Govori namreč o povsem tretji temi, ki ga žre in jo mora izbljuvati ob vsaki najmanjši priložnosti. Ker je to moja stran, se moram oglasit in nanizati nekaj dejstev:
    – Merilo za obstoj v takšni službi je mednarodni razred po enotni kategorizaciji vrhunskih športnikov pri OKS. Predlog za tega pa poda komisija v panožni zvezi. Kaj počne športnik ali športnica z mednarodnim razredom v prostem času pa zanima le zafrustrirance kot si ti dragi »Denarčke (drugim?) šteješ«.
    – Vsi slovenski alpinisti in športni plezalci zaposleni v javni upravi počnemo poleg te službe še kaj zraven iz enostavnega razloga; več kot dobrodošla plača športnikov zaposlenih v javni upravi je premajhna za normalno življenje vrhunskega športnika. Eni (večina ostalih športnikov)to krpajo s sponzorji, drugi npr. s filmskim festivalom, tretji z gorskim vodništvom. Kaj je pri tem narobe se mi ne sanja. Celo delodajalci so nas na razgovoru za sprejem v službo vprašali kaj bomo še počeli zraven saj je plača majhna.
    – Noro kako eni stalno godrnjajo o določeni stvari (glej http://www.gore-ljudje.net/novosti/40370/ ). KA in KOTG pri PZS sta očitno tvoja obsesija in preganjavica. Očitno si prelen, da bi se javil v KA in sam kaj prispeval k pravičnemu podeljevanju denarja. Res je precej lažje spiti pir in potem robantit.
    – Naslednjič, ko se pojaviš nepodpisan, bo prispevek odstranjen.
    – Lep dan!

    • Blaž on 1. junija 2009 at 5:37

    Temu se ne reče fovšija ampak nepravičnost. Sicer pa kaj je z fovšijo narobe v tem primeru? Predstavljaj si kako je sedajle fovš en perspektivni alpinist. Če je to vse res potem je lahko povsem upravičeno užaljen, fovš ali pa kaj drugega.

    Naša Komisija za alpinizem (KA) pravi, da imajo pravice do ugodnosti, ki jih le ta ponuja, le registrirani člani KA. Kot kaže KOTG živi izven teh pravil, kar je škoda.

    Nič nimam proti, če je komurkoli olajšano nabiranje denarja za obiskovanje oddaljenih gora. Bi bilo pa lepo če pride do njih na nekoruptiven način. Simona je pa pri tem morda najmanj kriva. Vendar mislim, da to ni poanta tega prispevka.

    • Keco on 1. junija 2009 at 11:22

    Kako je že tisto z zgornjo fovšijo??

  1. Najprej čestitke za uspehe Tomaž.

    Fletno je spet slišati in brati uspehe slovenca ki se ne hvali in ne dela rompompom s tega.

    Glede tele polemike ne bom nič dodal ker se strinjam s teboj.
    No pa le nekaj: mladim naj namenijo kašen denar za odprave ne pa ,da sami vse poberejo, da morajo potem mladi alpinisti iskati drugje podporo. Slabo se nam piše če bo šlo tako naprej.

    Upam da boš dal še kašno fotko na www stran ali pa imel kašno predavanje 😉

    Gregor

    • Marjan on 1. junija 2009 at 21:33

    Pozdravljen Tomaž
    Vse čestitke za dosežek,ki je vsemu navkljub še vedno
    dosežek z velikim D.Res je pri nas fovšija dobila domovinsko pravico skupaj s poselitvijo slovencev v teh krajih.Tudi na forumu financ so nekateri pokazali to lepo značajsko lastnost.
    Želim ti še veliko odmevnih uspešnih plezarij in obilo sreče in spretnosti pri pridobivanju cekina za nove odprave.Je pa žalostno,da se več govori in piše o tem kje kdo dela in od kje mu denar,kot pa o njegovih dosežkih,ki so že nekaj časa nazaj prerasli malo slovensko okolje.
    Srečno na tvojih poteh,Tomaž

    • Jure on 4. junija 2009 at 2:44

    Pozdravljen Tomaž.
    Vidim da znaš stvari skritizirati, da bi pa kaj naredil da bi bilo bolje pa se ti očitno ne da ali pa verjetno žal nimaš časa.Verjetno je čas za novo komisijo za alpinizem na pa ,da je dobila samo par priveskov pa še ti so tam pristali bolj ponesreči.Prvi ki je za zamenjati je to gospod Mežnar, ki na komisiji dela sam en velik drek, potem pa še vsi drugi.Kjer je denar tam je tudi kreg.Pa čestitke za everest čeprav to danes ni več ne vem kako velik uspeh.
    LP

Dodaj odgovor

Your email address will not be published.