KonÄno smo se vrnili v bazni tabor. Kot se vodniÅ¡ki vzpon razlikuje od alpinistiÄnega, se tudi sestop. S prijatelji bi z vrha odbrzel vsaj do tabora 2, Äe ne Å¡e nižje. Tu pa se je sestop zavlekel na dva dni.
16. maja smo po dobro preuÄeni vremenski napovedi, ki jo dobivamo iz Å vice, krenili iz baze direktno do tabora 2. To je bil za nekatere, v neznosni vroÄini, velik zalogaj. Naslednji dan smo poÄivali in se pripravljali na prihodnje dni. 18. smo ob 5ih zjutraj krenili in po petih urah dosegli tabor 3, zadnje ure ponovno v pripekajoÄem soncu. Od tu dalje je bil nas pomoÄnik dodatni kisik. Sam sem ga uporabljal prviÄ in moram reÄi, da je prijazni plin res velik pomoÄnik pri vzponu. Brez veÄjih težav smo zato naslednji dan dosegli tabor 4 na Južnem sedlu (7920 m). Na ugledni viÅ¡ini se nahaja prava pisana vasica obložena s kisikovimi bombami. Nekateri kraj imenujejo najviÅ¡je smetiÅ¡Äe na svetu. Ni daleÄ od resnice, vseeno pa poznavalci pritrjujejo, da se je stanje v zadnjih letih precej izboljÅ¡alo. Resne odprave pospravijo vse za seboj.
Na sedlo smo priÅ¡li malo pred poldnevom. Že med potjo sem po radijski zvezi izvedel, da je sodelavec Willy s tremi klienti dosegel vrh ob sedmi uri zjutraj. Okoli 13. ure so se vrnili iz v oblake zavitega vrha. Popoldan smo hoteli malo dremati a nam je drama obnemoglega alpinista na viÅ¡ini 8600 metrov to prepreÄila. Najprej je bil zagnan celo lažni alarm, da je obnemogla ena od hrvaÅ¡kih alpinistk, ki so se ta dan povzpele na vrh. Mimogrede, danes so mi zaupale, da Carice vodijo s 4:1 s hrvaÅ¡kimi moÅ¡kimi osvajalci Everesta. Zoperstavlja se jim samo Stipe Božić, ki je sicer na Everest priplezal dvakrat.
Drama se je do veÄera sreÄno razpletla, spet ob pomoÄi Willya, ki je le kako uro po prihodu z vrha krenil s Å¡erpami Å¡e enkrat gor do viÅ¡ine 8200 in privlekel obnemoglega dol. Patagonian Brothers, kakor se imenuje njuna mala firma, sta upraviÄeno, ob vseh njunih reÅ¡evalnih posegih, glavna junaka sezone!
Ker sem vedel, da so moji klienti nekoliko Å¡ibkejÅ¡i od Williyevih sem se odloÄil, da krenemo proti vrhu Å¡e malo prej kot oni, ob pol devetih zveÄer. Napaka; Chris, Kevin in Amanda so se ta veÄer poÄutili odliÄno in nebodiga treba smo se znaÅ¡li na vrhu že ob Å¡tirih zjutraj. Obzorje se je že rdeÄilo a zaradi mraza nismo Äakali na svit predolgo.
ÄŒudoviti pogledi, kot z letala, so se nam odprli Å¡ele z grebena med glavnim in Južnim vrhom. Kot obiÄajno smo v Hillaryevi stopnji naleteli na prometni zamaÅ¡ek, sicer pa brez problemov sestopili do desetih nazaj na Južno sedlo. Kot predvideno, smo Å¡e en dan prespali na sedlu in naslednji dan nadaljevali proti drugemu taboru.
Vzpon z južne strani me je presenetil z lepoto smeri. Niti sluÄajno ne gre za dolgoÄasno Å¡tamfarsko smer. Že Ledeni slap, Äe odÅ¡tejemo nevarnost, ponudi prav zabavno kobacanje preko neÅ¡tetih ledenih odlomov in razpok. Vzpon po južni vesini Lotseja, preko Rumenega pasu in Ženevskega rebra pa ponuja res Äudivite razglede na Cho Oyu, verigo Ngozumb in GjaÄung Kang (7952 m). Prav vzhodno steno slednjega sem gledal praktiÄno dva meseca, odliÄno se jo vidi že iz Zahodne globeli in tabora 1, in se Äudil, da ena najlepÅ¡ih linij v najviÅ¡jih gorah Å¡e ni preplezana. Ena sama reÅ¡ljiva linija preko 2000 metrske stene. Leta 1999 sta logistiko plezanja te stene reÅ¡ila Andrej Å tremfelj in Marko ÄŒar. Jeseni istega leta smo potem preplezali “le” severno steno, za vzhodno pa je zmanjkalo Äasa. Prav fino bi bilo, Äe bi se cilja, glede na dosedaj vloženo, lotila slovenska naveza. ResniÄno eden najbolj vabljivih himalajskih ciljev. Poizkusila je Å¡e ameriska naveza (Bruce Miller &co) a zaradi nesreÄe odnehala.
Dovolj, moram na veÄerjo. Ko pridem v civilizacijo bom naložil Å¡e kakÅ¡no sliko z južnega grebena.
Lep pozdrav!
5 comments
Skip to comment form
ÄŒestitam!
Å e posebne Äestitke, ker si osvojil najviÅ¡jo goro ob obletnici in tudi Miha bi bil vesel tvojega uspeha, Äe že ne bi bil s teboj, spremlal pa te je zagotovo. Å e naprej ti želim, da varno pripeljeÅ¡ do vrhov Äim veÄ extremnih turistov, katerim bi jaz izbral drugo ime. lp Anton
ÄŒestitke!
BRAVO za doseženo. KakÅ¡ne so bile pa kaj temperature? Vrh je pa po sliki sodeÄ izredno pisan, pa “prometni zamaÅ¡ki”, kar ne morem verjet. SreÄno pot v naÅ¡o lepo deželico. MaruÅ¡a,AleÅ¡
Eden mojih mladih “perspektivcev” iz leta 1995 na strehi sveta!
Krasno in vse Äestitke. Ker je alpinizem naÄin tvojega življenja, bodo osemtisoÄaki zagotovo Å¡e sledili. SreÄno domov!!
Aleš
Jaka Äestitam za, po mojih merilih, vrhunsko dejanje! Sam sicer opisujeÅ¡ dogajanje skoraj kot malo sprehoda, nekaj k temu dodaj potroÅ¡niÅ¡tvo in trženje hriba. Kljub temu, pa biti tam, tudi ob pomoÄi tehnike ni dano vsakomur. Sicer ne vem kaj se bo s tovrstnim alpinizmom dogajalo, a vseeno bom iz srca privoÅ¡Äil vsakomur, ki bo uspeÅ¡en. Sem zelo vesel, da se je vsem dobro izteklo. Zdaj pa le sreÄno domov, tukaj te jih Äaka veÄ.
SreÄno se nam vrni!
Å kof