Že nekaj let zapored se vsako leto v marcu odpravim v Otztalske Alpe kot vodja tečaja turne smuke v »Otzijevem kraljestvu«. Idealni smučarski tereni in odlična koča Bella vista imajo tako kot vse dobre stvari tudi kako slabo. Precejšnja obleganost v času turne smuke, ki povzroča nefleksibilnost v spreminjanja terminov ob morebitnem slabem vremenu. Po nekaj zapletih z rezervacijami smo morali tečaj prestaviti za nekaj dni nazaj in s tem izgubili dve udeleženki, ki nista mogli prestaviti svojih obveznosti. A v vsaki smoli je tudi nekaj sreče in tokrat se je zelo slaba vremenska napoved vsak dan spremenila nekoliko na bolje in na koncu smo bili deležni ugodnega vremena, ki nam je dovolil stati na šestih tritisočakih v najrazličnejših vremenskih situacijah. Te so poskrbele za celo paleto izkušenj, od kičasto lepega, jasnega vremena, do hoje in smučanja s pomočjo GPSa.
Pod vrhom Teufelsegga (3227 m) preko katerega smo šli na poti na Langtauferer spitze (3528 m), na sliki zadaj.
Šele zadnji dan se je vreme res skvarilo a ne toliko, da ne bi pred odhodom domov skočili še na hišni tritisočak Im hintereneis (3271 m). Tri vrhove smo osvojili precej zlahka saj se nahajajo blizu koče Bellavista (2842 m), trije; Saykogel (3342 m), Finailspitze (3514 m) in smučarski posladek Langtauferer spitze (3528 m) pa so zahtevali daljše turnosmučarske pohode. Ob ponovno zelo prijetni ekipi in razvajanju v prijazni koči je minil lep turnosmučarski teden. Ni razloga, da ne bi šli tja tudi naslednje leto. Slike si lahko pogledate v galeriji Otzi 2010. Zanimivo, da nam je tudi lansko leto vreme najbolj zagodlo zadnji dan, ko bi morali na Weisskugel. Morda gremo naslednje leto naprej prav na Belo kopo. Dodal sem tudi lansko fotogalerijo kjer se vidi nekoliko več modrine.
Dodaj odgovor