Visoka pot (Haute route) med Chamonixom in Zermattom, turno smuÄarsko potovanje, ki povezuje dve najveÄji smuÄarko alpinistiÄni srediÅ¡Äi v Evropi, Chamonix in Zermatt je postalo pojem tovrstnih smuÄarskih popotovanj. Prvi razlog sta prav kraja, ki ju pot povezuje, drugi pa je, da se pot giblje po Äudovitem visokogorskem svetu, ki je po vrhu vsega Å¡e izredno smuÄarsko privlaÄen.

Smuka z La Lunette (3554 m), popoldanskega izleta nad koÄo Dix je bila fantastiÄna!
V letoÅ¡njem aprilu sem turo opravil dvakrat zaporedoma. PrviÄ za Slovensko gorniÅ¡ko Å¡olo, drugiÄ pa z osmimi angleÅ¡kimi gosti in Å¡vedskim aspirantom za vodnika. Obakrat je bilo vreme na zaÄetku nekoliko slabÅ¡e a zaradi tega je bila smuka v sledeÄih dneh Äudovita. S Tino, Leo, Barbaro, Vojkom in Igorjem smo se nahodili, nasmuÄali in nasmejali do sitega. Prav vsi Älani smuÄarske odpravice so bili odliÄno pripravljeni in na koÄah smo bili vedno med prvimi. Ker smo imeli Å¡e rezervni dan, ki ga nismo rabili na poti, smo se zadnji dan, za smetano na torti, povzpeli Å¡e na Breithorn (4165 m) in s tem zakljuÄili Äudovito sedemdnevno smuÄarsko potovanje.

Zgodnji start iz koÄe Prafleuri na sedlo Roux
Takoj naslednji dan sem z angleÅ¡ko skupino opravil aklimatizacijo ter obiÄajno tehniÄno in smuÄarsko ogrevanje v Valle Blanche. Naslednji dan pa v dokaj slabem vremenu s pohodom do koÄe Trient zaÄel drugo potovanje do Zermata. Smejali se nismo toliko, zato pa po angleÅ¡ki navadi spili kako pivo preveÄ.

Na vrhu Pigne d'Arolla (3790 m), najviÅ¡ji toÄki Visoke poti.
Med gosti je bil tudi ugleden letalski inženir z nekaj kilami viÅ¡ka. Vsak dan je konÄal precej na koncu z moÄmi in zato sem ga vsako popoldan prepriÄeval in moril, da mora spiti vsaj tri litre tekoÄine, da nadoknadi izgubljeno. Bal sem se, da ne bo zmogel dolgega zadnjega dne s 1200 viÅ¡inskimi metri vzpona, 2400 metri smuÄanja ter veÄ kot 30 km dolžine.

Eden od naj turnosmuÄarskih dni nasploh - zadnji dan Haute Route. Med spustom iz sedla Valpeline v Zermatt.
Naporni dan smo zaÄeli ob 6. uri zjutraj, pogled na Petov obraz je bil zaskrbljujoÄ, poudarjeni podoÄnjaki so priÄali, da bo dan bitka. 20 ur kasneje so se vloge zamenjale, svež kot roža je stal za Å¡ankom v Zermattu, s kozarcem Guinessa v rokah in na mojo, že malo utrujeno proÅ¡njo po zgolj malem pivu odvrnil: »Nikoli v življenju Å¡e nisem kupil malega piva« ter dodal: »Danes boÅ¡ pa ti spil najmanj tri litre…«
Fotogalerijo potovanja ekipe Slovenske gorniške šole si lahko ogledate tukaj.
Nasvidenje prihodnje leto!
Dodaj odgovor