Moj letoÅ¡nji mesec maj, mesec v katerem sem se nevarno približal srednjim letom, ni bil kljub temu niÄ bolj ležeren. Celo nasprotno, smuÄanje in plezanje sta se energiÄno prepletala praktiÄno brez prestanka, kot bi si hotel dokazati, da tista 4 spredaj ne pomeni kaj prida.
RazÅ¡irjene prvomajske praznike smo preživeli na Kalimnosu. Kako smo brez idej? Ne, le Flisova družinica, obogatena z LaÄnovima, je namignila, da bi lahko dobro sodelovali v otroÅ¡ko plezalni kombinatoriki. In res, prijatelji združeni z dobrim plezanjem, ki ga ponuja rajski otok, so bili dobitna kombinacija. Dva tedna lepega vremena sta minila kot bi trenil. Ugotovili smo, da ima pomladni Kalymnos celo nekaj pomembnih prednosti pred jesenskim. Najbolj oÄitna je bila 10x manjÅ¡a gneÄa. Prav neverjetno je bilo videti le nekaj navez v Grande Grotti, kjer jeseni za kultne smeri kot sta Aegalis ali Priapos (7c), v vrsti pred teboj stoji vsaj pet ljudi. Glavna pomanjklivost pa je bilo nekoliko prehladno morje. Res ne poznam boljÅ¡ega kraja za stopnjevanje forme. Nekaj pripomorejo zares tekoÄe in lepo plezljive smeri, nekaj pa v primerjavi z MiÅ¡jo peÄjo, prijazne ocene, ki ti dajo dodatnega poleta. Tako smo se proti koncu že spet lepo znaÅ¡li med norimi kapniki in upal sem si (tudi uspeÅ¡no) lotiti nekaj 7c-jev. NiÄ slabÅ¡e in niÄ bolje torej kot obiÄajno na Kalymnosu.

Ula je ob svojem drugem obisku Kalymnosa že pokazala zanimanje za kapnike. Še malo, pravi...
Ob koncu naÅ¡ega bivanja so mi zatresli hlaÄe stavkajoÄi kontolorji poletov. 4. in 5. maja je trajala velika stavka in ta dva dneva ni v GrÄiji pristalo ali vzletelo niti eno letalo. Mi smo imeli let 6. maja, 8. pa sem moral že biti v Grindenwaldu kjer sem zaÄel nov turnosmuÄarski sklop. Na sreÄo vse OK.

Sami samcati v prostranstvu Bernskih Alp. Ob vzponu na Wysnollen (3590 m), zadaj Finsteraarhorn (4273 m) najvišji vrh Bernskih Alp.
Najprej Å¡est dni turnega pohajkovanja z angleÅ¡kimi klienti med najbolj “himalajskimi” evropskimi gorami – Bernskimi Alpami. Ledenik Aletsch je najveÄji evropski ledenik in prav na njem in njegovih pritokih smo se najveÄ zadrževali. Komaj si Älovek lahko predtsavlja, da je na Konkordiji le ta debel celih 900 metrov. Na žalost je bilo vreme v glavnem slabo. V tamkajÅ¡nji najviÅ¡ji turnosmuÄarski sezoni sem bil edini vodnik na veÄini koÄ. To je pomenilo, da bom naslednje jutro prvi v sveže zasneženih poboÄjih, ponavadi Å¡e v megli. Do zadnje pikice sem obnovil in nadgradil svoje znanje navigacije v megli. Res dobro, da sem klecnil pred Flisovim prepriÄevanjem, da zemljevidi naloženi v GPSu prav niÄ ne Å¡kodijo. Nekajkrat se je vseeno odprlo in ob enormni koliÄini novega snega so bili nekateri spusti veÄ kot fantastiÄni. Tako smo dobili na Wysnollnu (3590 m) dobili edini lep dan, nekaj sonca pa tudi ob Äudovitem zakljuÄnem spustu preko Lotchenlucke (3240 m) v dolino. Vmes smo na koÄi Finsteraarhorn opazili na steni z veliko napisan Å¡vicarski pregovor katerega zelo približni prevod bi Å¡el: “Ne samo sonce in plavo nebo temveÄ tudi oblaki, snegin veter te v gorah razsvetljujejo.” Sedaj mi rek niti ne zveni tako fino kot v tisti lepi koÄi kjer smo, daleÄ od zadnjega GSM signala, Äakali na prenehanje sneženja.

Tik pod vrho Allalinhorna (4027 m)
Takoj zatem sem se preselil v Saas Fee kjer sem se dobil z Nežo, Branetom, Tomažem in Igorjem na zadnji turnosmuÄarski akciji Slovenske gorniÅ¡ke Å¡ole. Kar nekaj sivih las sem dobil ob gledanju vremenske napovedi za tiste Å¡tiri dni. Na koncu sem nekoliko obrnil in priredil vrstni red naÅ¡ih ciljev in izÅ¡lo se je bolje od priÄakovanega. Zanimiva zavarovana pot v kanjonu Saas Feeja in nekaj vozljanja v bližnjem plezaliÅ¡Äu je pomagalo preživeti dan slabega vremena pred odhodom na koÄo, od koder smo v naslednjih treh dneh, enega za drugim odsmuÄali Stahlhorn (4176 m), Allalinhorn (4027 m) in Fluchthorn (3790 m).

Proti Strahlhoru (4176 m)
Ekipa je bila moÄna, zelo dobro smuÄarsko znanje, vzdržljivost in trma. Rezultat je bilo dogajanje katerega poizkus opisovanja bo le bledi odsev resniÄnosti. Sredi maja smo dobesedno plavali v 80 cm (Neža je dejala, da so moÅ¡ki centimetri drugaÄni od ženskih in da je palica Å¡la “le” 70 cm globoko) novega snega. Ena boljÅ¡ih letoÅ¡njih smuk. Tudi nekoliko neljub pripetljaj z zlomljenim Brantovim okovjem se je sreÄno konÄal z “zanimivim” poletom v dolino.
Slike lahko vidite v galeriji.
SreÄno!
Dodaj odgovor