22. in 23. 9. sva z Miho Hrasteljem preplezala novo smer, Spominsko smer Mihe ValiÄa (VIII+/VI-VII, 1000 m (650 m novih)) v severni steni Triglava. Posvetila sva jo spominu na prijatelja Miho ValiÄa, ki se je 4. oktobra lani ponesreÄil v Himalaji. Smer sva prav z Miho ValiÄem poizkuÅ¡ala preplezati že junija 2006.
Poizkus se je zapletel v zelo razburljivo zgodbo iz katere sva se, glede na pripetljaj, kar dobro izvlekla. V petem raztežaju se je Mihi odlomil rob luknjice, dovolj, da je izgubil ravnotežje in padel. Vsa tri varovala so se gladko izpulila in padel je celih 50 metrov, direktno v moje stojiÅ¡Äe. K sreÄi je stena tam tako strma, da je Miha dotaknil skale Å¡ele ob koncu padca in se “le” udaril v glavo. Ker sem varoval na Reverso vpetega v center sidriÅ¡Äa sem dobil poÅ¡teno lekcijo. Ker je padel direktno v varovaliÅ¡Äe mi je vrv naredila lep kanal v prstih. Je kar zasmrdelo po ožganem.
Miha je imel 26. junija 2006 zelo dober dan za plezanje (in slabega za žreb…) saj je v najtežjem, tretjem taztežaju z oceno VIII+, mojstrsko preplezal zaÄetno preÄnico (lepo vidno na zgornji sliki) in na zaÄetku poÄi Å¡e imel dovolj moÄi, da je zabil klin. Vse skupaj nekaj metrov nad polico. Tokrat sem uspel izkopati iz blata med dvema luknjama droben skalni mostiÄek, ki kar precej spremeni karakter najtežjega raztežaja, ki se sedaj ponuja precej veÄjemu krogu potencialnih ponavljalcev kot sicer.
Po petih raztežajih sva s Hrastom priÅ¡la v najtežji Peternelov raztežaj iz katerega sva nadaljevala naravnost po zajedi, katero Peternel zapusti v desno. Preko strehe se smeri Å¡e enkrat križata. Najina smer pripelje praktiÄno v vrh SklaÅ¡kega turnca. Od tam sledi SkalaÅ¡ki do Gorenjskega turnca od tam pa po stopnjasti beli steni med SkalaÅ¡ko in Srpom direktno v Ladjo. Skala je ves Äas dobra, v spodnjem delu odliÄna. V smeri je ostalo kakih 14 klinov in en svedrovec na stojiÅ¡Äu.
Naj povem še malo o steni Skalaškega turnca.
Rad hodim plezat v to steno. Glavni razlog za to je odliÄna skala in eden najkrajÅ¡ih dostopov do resnega plezanja pri nas. Na zgornji sliki so od leve proti desni: Peternelova smer, Spominska smer Mihe ValiÄa (Hrastelj – JakofÄiÄ, 2009), Na drugi strani Äasa (VIII, 350 m, Kajzelj – JakofÄiÄ, 1994), Bergantova (VIII+/IX-, 350 m, Knez – FreÅ¡er – Karo, 1985), Helba (VII+/VI, 350 m, RožiÄ – SreÄnik – Anderle), Jubilejna (plava linija, VII+/VI, 550 m, Knez – FreÅ¡er – Karo), Metropolis (VIII+/IX-, JoÅ¡t – JakofÄiÄ, 2004). Vrisi so bolj približni.
Se mi zdi, da je najlepÅ¡a smer tam Na drugi strani Äasa. skala je monolitna z luknjicami, podobno kot v Marmoladi. Sem sliÅ¡al kar nekaj zgodb (eno prav pred kratkim) o pobegih iz tretjega raztežaja in tudi zadnjiÄ sem opazil, da je v klinu pod prvim raztežajem kar nekaj gurten in prusikov kar dokazuje, da je bilo na vstopu Å¡e kaj veÄ kot samo tri naveze, ki so smer dosedaj uspeÅ¡no ponovile. V pomoÄ bodoÄim ponavljalcem dajem fotko iz tretjega raztežaja, ki lepo kaže smer plezanja ob priliki tretje in prve proste ponovitve smeri, ki sva jo z Miho opravila leta 2005.
Sicer pa, tule je Å¡e skica Spominske smeri Miha ValiÄa.
SreÄno!
Dodaj odgovor