Že nekaj dni se prebijamo v slabem vremenu zato smo se danes odločili, da odidemo do Gorak Šepa, da nam noge ne bodo zaspale. Bil je prijeten sprehod s kosilom v enem izmed lodgev. Slučajno je tja prišlo še nekaj Hrvatic in bilo je zabavno. Fino je razbiti monotonijo čakanja na lepo vreme in obisk hrvaške baze je zmeraj zabaven. Dekleta so bolj ali manj ves čas dobre volje in, ko se zvečer njihov smeh sliši do naših šotorov, se vedno spomnim na vsaj dve stvari. Na eno mojih prvih resnih odprav, Daulagiri ’98, ko se nas je podobno število, podobno mislečih prijateljev zbralo na enem mestu pod veliko goro in smo se imeli neznansko fino. Res je lepo biti s pravimi prijatelji na odpravi… Druga stvar, ki se mi utrne pa je prijateljev razmislek in bedno dejstvo, da ob tako pomembni obletnici za slovenski alpinizem kot jo imamo letos, nismo zbrali in poslali, poleg legend, še mlade, močne (ali perspektivne) ekipe v Himalajo z modernimi cilji, ki jih prav nad to bazo ne manjka. Res škoda! Denarja je bilo kar nekaj..
Kakorkoli, obdobje slabega vremena je že samo po sebi depresivno, nekoliko moreče vzdušje pa je tudi posledica smrti dveh šerp. Zadnji dan pred poslabšanjem se je z Zahodne rame vsul velik plaz, največji kar so jih, tudi stalni osvajalci Everesta, videli v zadnjih nekaj letih. Piš plazu je dosegel in pobelil celotno bazo. Ker je bilo pozno dopoldan nismo sumili, da je bil kdorkoli v ledenem slapu. Dokler ni ekipa IMG potrdila, da so bile tri osebe takrat v območju plazu.
Ker je naša baza blizu vstopu v Ledeni slap smo z Willijem, njegovim bratom Damienom ter ameriškim vodnikom Davidom Hahnom in kopico šerp pohiteli proti mestu kjer je plaz presekal pot skozi slap. Srečo v nesreči sta imela avstrijski gorski vodnik s svojo klientko, saj sta imela dovolj časa, da sta se pripeta na fiksno vrv skrila za manjšo ledeno tvorbo in ju je plaz vrgel v ledeniško razpoko. Vodnik je obvisel z glavo navzdol v razpoki in v pol ure, kolikor je trajalo do rešiteve, v lahkih oblačilih skoraj podlegel podhladitvi. Njun šerpa ni bil pripet in ga je plaz dobesedno izsterlil navzdol. Willy je pomagal pri ogrevanju in transportu vodnika in klientke. Prava zvezda je bila tudi hrvaška zdravnica Lana, ki je z odločnimi potezami posegla med dolgovezne razprave in napačne poteze prisotnih zdravnikov. Z Damienom sva, navezana, skoraj dve uri kolovratila v iskanju med seraki in razpokami v območju plazu a vse kar sva našla od ubogega šerpe, je bil čevelj in nahrbtnik. Kako žalostno!
Naslednja žrtev, čez nekaj dni, pa je bil kitchen boy, ki se je skupaj s prijateljem zastrupil s pokvarjenim alkoholom. Prijatelja so rešili zdravniki po dveh nočeh dolgem boju za njegovo življenje.
Žalostno obdobje, ki mu na srečo ‘preti’ napovedano izboljšanje vremena. Upajmo, da se bo obdobje osvajanja vrha končno pričelo. Dolgo sem že zdoma!
Lep pozdrav!
Dodaj odgovor