Že nekaj dni se prebijamo v slabem vremenu zato smo se danes odloÄili, da odidemo do Gorak Å epa, da nam noge ne bodo zaspale. Bil je prijeten sprehod s kosilom v enem izmed lodgev. SluÄajno je tja priÅ¡lo Å¡e nekaj Hrvatic in bilo je zabavno. Fino je razbiti monotonijo Äakanja na lepo vreme in obisk hrvaÅ¡ke baze je zmeraj zabaven. Dekleta so bolj ali manj ves Äas dobre volje in, ko se zveÄer njihov smeh sliÅ¡i do naÅ¡ih Å¡otorov, se vedno spomnim na vsaj dve stvari. Na eno mojih prvih resnih odprav, Daulagiri ’98, ko se nas je podobno Å¡tevilo, podobno misleÄih prijateljev zbralo na enem mestu pod veliko goro in smo se imeli neznansko fino. Res je lepo biti s pravimi prijatelji na odpravi… Druga stvar, ki se mi utrne pa je prijateljev razmislek in bedno dejstvo, da ob tako pomembni obletnici za slovenski alpinizem kot jo imamo letos, nismo zbrali in poslali, poleg legend, Å¡e mlade, moÄne (ali perspektivne) ekipe v Himalajo z modernimi cilji, ki jih prav nad to bazo ne manjka. Res Å¡koda! Denarja je bilo kar nekaj..
Kakorkoli, obdobje slabega vremena je že samo po sebi depresivno, nekoliko moreÄe vzduÅ¡je pa je tudi posledica smrti dveh Å¡erp. Zadnji dan pred poslabÅ¡anjem se je z Zahodne rame vsul velik plaz, najveÄji kar so jih, tudi stalni osvajalci Everesta, videli v zadnjih nekaj letih. PiÅ¡ plazu je dosegel in pobelil celotno bazo. Ker je bilo pozno dopoldan nismo sumili, da je bil kdorkoli v ledenem slapu. Dokler ni ekipa IMG potrdila, da so bile tri osebe takrat v obmoÄju plazu.
Ker je naÅ¡a baza blizu vstopu v Ledeni slap smo z Willijem, njegovim bratom Damienom ter ameriÅ¡kim vodnikom Davidom Hahnom in kopico Å¡erp pohiteli proti mestu kjer je plaz presekal pot skozi slap. SreÄo v nesreÄi sta imela avstrijski gorski vodnik s svojo klientko, saj sta imela dovolj Äasa, da sta se pripeta na fiksno vrv skrila za manjÅ¡o ledeno tvorbo in ju je plaz vrgel v ledeniÅ¡ko razpoko. Vodnik je obvisel z glavo navzdol v razpoki in v pol ure, kolikor je trajalo do reÅ¡iteve, v lahkih oblaÄilih skoraj podlegel podhladitvi. Njun Å¡erpa ni bil pripet in ga je plaz dobesedno izsterlil navzdol. Willy je pomagal pri ogrevanju in transportu vodnika in klientke. Prava zvezda je bila tudi hrvaÅ¡ka zdravnica Lana, ki je z odloÄnimi potezami posegla med dolgovezne razprave in napaÄne poteze prisotnih zdravnikov. Z Damienom sva, navezana, skoraj dve uri kolovratila v iskanju med seraki in razpokami v obmoÄju plazu a vse kar sva naÅ¡la od ubogega Å¡erpe, je bil Äevelj in nahrbtnik. Kako žalostno!
Naslednja žrtev, Äez nekaj dni, pa je bil kitchen boy, ki se je skupaj s prijateljem zastrupil s pokvarjenim alkoholom. Prijatelja so reÅ¡ili zdravniki po dveh noÄeh dolgem boju za njegovo življenje.
Žalostno obdobje, ki mu na sreÄo ‘preti’ napovedano izboljÅ¡anje vremena. Upajmo, da se bo obdobje osvajanja vrha konÄno priÄelo. Dolgo sem že zdoma!
Lep pozdrav!
Dodaj odgovor