December je bil nenavadno skop s snegom. V začetku meseca so slabe razmere in vreme delale (še dodatne) sive lase štirim vodnikom, ki smo (še Tinca, Lori in Klemen) delali na Arcteryxovem media kampu v Bovcu. Glavna tema naj bi bila off piste in turno smučanje ter ledno plezanje. Nič od tega ni bilo, niti pod razno, izvedljivo v zadovoljivi meri za novinarje vseh najpomembenjših evropskih outdoor revij in še manj za Arcteryxove atlete, v glavnem smučarje, plezalce in alpiniste. Ob tako pomembnem naročniku (pri nas se njihovo robo dobi le v nekaj trgovinah) nam ni bilo lahko pri srcu.
Ines Papert, ena najboljših alpinistk in plezalk na svetu, me je takoj, ko sva se srečala v avli hotela vprašala: »Triglav north face?«. »No way!« sem zmedeno odvrnil, saj ob evidentno slabih razmerah nisem pričakoval takega vprašanja, sploh, ker nam je njihov urnik narekoval začetke gorniških aktivnosti šele ob devetih dopoldan. Razmere so bile v začetku decembra res neugodne za karkoli resnejšega v naši gorah.
Odločili smo se za Hanzovo pot v severni steni Mojstrovke. Težko je bilo sicer pojasniti, da se bomo povzpeli preko t.i. ferrate a bo vse skupaj mnogo resneje kot si večina predstavlja plezanje po “ferrati”. In res je bila to čisto poštena zimska tura. Ko smo hodili po kopni poti proti prevalu Vratca, so mnogi še vedno sumili, da jim bo dolgčas a, ko smo se opremljali pri vstopu, na severni strani, v povsem zimskem okolju, so že drugače gledali navzgor po steni, kjer je iz skorjastega snega brez podlage, le tu in tam štrlel kak klin ali del žice. Tudi Ines Papert, ali čez dva dni španska plezalska zvzdnica Josune Bereziartu, sta se z veseljem pripeli na naše vrvi. Lepo, vetrovno vreme, s čudovitimi razgledi z vrha, so poskrbeli za popoln in zabaven zimski dan v gorah. Čez dva dneva smo izlet ponovili še z drugo ekipo a tokrat v slabem vremenu in megli. Najbolj »zabaven« je bil sestop brez predhodnih sledi v gosti megli.
Arcteryx je šel domov in čez teden se je vreme izboljšalo. Zapadlo je še nekaj snega a vseeno premalo za brezskrbno smučanje, z izjemo Kaninskega pogorja. Smuk skozi Prestreljenikovo okno je bil v redu, po progi se je dalo pripeljati brez škrtanja skoraj do doline.
Razmere v slovenskih slapovih so slabe, zato pa, kljub majhni količini snega, odlične v Teranovi, najbolj popularni slovenski ledni smeri. S Čečko in Miho smo se imeli na praznični dan prav super. Štart sredi dneva je edini recept za uživanje v prazni smeri. Kolono smo ujeli šele v izstopnem delu smeri.
Lepo vreme nad meglenim pokrovom in nobenih skrbi zaradi snežnih plazov so bili idealni tudi za zimsko planinarjenje. S Tinco sva z vzponi na Grintavec, Storžič in Veliki vrh poizkusila skuriti vsaj del zaužitih decemberskih slaščic. Zdaj naj pa le zapade sneg. Z zavistjo berem poročila o močnem sneženju v zahodnih Alpah. Okoli Chamonixa so že nekajkrat razglasili 5. stopnjo plazovne nevarnosti. Bojda morajo smučati s šnorklji, da se ne zadušijo v enormnih količinah svežega snega.
Srečno 2012!
Dodaj odgovor