{"id":317,"date":"2009-09-01T10:39:05","date_gmt":"2009-09-01T18:39:05","guid":{"rendered":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/?p=317"},"modified":"2009-11-28T08:49:22","modified_gmt":"2009-11-28T07:49:22","slug":"svet-je-majhen","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/2009\/09\/01\/svet-je-majhen\/","title":{"rendered":"(Sloven\u0161\u010dina) Svet je majhen"},"content":{"rendered":"

Kako sem bil po prihodu z Everesta \u017eeljan plezanja…. Kljub vsakoletni, isti ma\u0161i, ponovnim za\u010detkom nekaj stopenj ni\u017eje od obi\u010dajnega nivoja, sem se tega lotil z veliko vnemo. Kot se za to spodobi sem jo kaj hitro dobil po prstih, nategnjenih prstih. In rami in komolcu in nekje me lopaticami… Skratka konstantno me je za\u010delo boleti vsaj na dveh koncih telesa. Zato je dokaj prav pri\u0161lo nekaj tednov vodenja v zahodnih Alpah, aktivna rekonvalescenca. Za\u010del sem s tednom nad Zermatom (Breithorn, Castor, Polux, Nordend), nadaljeval v Chamonixu (Velikanov zob, Tour Ronde) in Bernskih Alpah (Monch, Grunhorn, Jungfrau) in kon\u010dal ponovno nad Zermatom. Tam sva s Tininim o\u010detom v prelepem vremenu priplezala na Weisshorn (4505 m), mogo\u010dnega lepotca, znanega in cenjenega v glavnem le s strani resnih gornikov. Sestop, ki je s 3200 metri, eden najdalj\u0161ih v Evropi, je poskrbel, da sem vzpon do ko\u010de Hornli naslednji dan, imenoval regeneracijski sprehod. Naslednji dan sem \u010dudovito Weisshornovo piramido, v dru\u017ebi danskega klienta, opazoval \u0161e z vrha Matterhorna.<\/p>\n

\"Nordend<\/p>\n

Vr\u0161na piramida Nordenda (4609 m), levo Weisshorn, sestavljena fotka<\/p>\n

Od povsod sem imel na spominski kartici v fotoaparatu res lepe slike a kaj, ko ne morem iz svoje ko\u017ee in \u017ee vidim prijatelja Marka, ki smeje govori: “\u0160e vedno si isti…!”, nekje pri sestopu s prijetnega vzpona v steni Riffelhorna se je pri zlaganju opreme nazaj v nahrbtnik moj Canon G10 uspel dovolj dobro skriti, da ga nisem opazil. Naslednji dan, ga na trasi sestopa nisem ve\u010d mogel najti. Dobrih 500 \u00e2\u201a\u00ac je res veliko denarja a \u0161e bolj mi je hudo zaradi vseh lepih ovekove\u010denih son\u010dnih vzhodov in razgledov, ki so \u0161li z njim. Naj neznanca dobi de\u017e prav na tisti gori, ki bo krasila njegov desktop! Naslednjih nekaj dni sem namre\u010d zastonj tekal ali telefonaril na relaciji Alpin center, turisti\u010dna pisarna, \u017eelezni\u0161ka postaja, v upanju, da ga bo najditelj prinesel tja.<\/p>\n

\"blog2\"<\/p>\n

Sestop s Srebrnega sedla med Nordendom in Dufourspitze<\/p>\n

Morda najbolj simpati\u010dna zgodba obdobja vodenja je naklju\u010dno odkritje poti neke vindstoper jakne. Pred odpravo na Daulagiri leta 1998, smo bili opremljeni z vetrnim kompletom, perilom in vindstoper jakno podjetja Vrh. Jakna je bila moderno oblikovana, \u017eivo rumene barve z rde\u010dimi dodatki, na levi strani s ponosnim napisom Daulagiri 8167 m, Slovenija 1998. Nosil sem jo na odpravi in \u0161e kak mesec kasneje. Potem sem postal dirka\u010d “konkuren\u010dne” firme Dumo in imel podobnih jaken v izobilju. Vrhovo jakno sem tako prodal na ferajnu Tilnu. Kot mi je sedaj zaupal, mu je bila zelo v\u0161e\u010d a ga je motilo, da so ga pogosto spra\u0161evali kako je bilo na Daulagiriju. Nekaj let kasneje je nato jakno vnov\u010dil v perujskem Huarazu, v trgovinici blizu hotela Galaxia, kjer bivajo skoraj vsi slovenski obiskovalci Andov. In sedaj naklu\u010dje: v Zermatu sem delal z Markom, ameri\u0161kim vodnikom iz Vermonta. Hecno mi je bilo, da me ni vpra\u0161al kje je to\u010dno Slovenija a kasneje je pojasnil, da pozna veliko slovenskih plezalcev saj med svojimi potovanji v Peru vedno biva v Galaxii. \u010cez nekaj dni mi je \u0161e povedal, da ima slovensko jakno, da jo je v Huarazu zamenjal za neko tehni\u010dno opremo ker mu je bila tako v\u0161e\u010d. Pravi, da je prete\u017eka za v gore a odli\u010dna za na pir. Krog enajst letnega potovanja Vrhovega flisa. Fino, ne? Postavni ameri\u0161ki gorski vodnik hodi v Vermontu v petek zve\u010der ven v rumenem Vrhovem “Daulagiri 1998” flisu! \u0160koda, da ni pri\u0161el \u0161e v Zermat z njim, bi bilo \u0161e kako minuto ve\u010d smeha!<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kako sem bil po prihodu z Everesta \u017eeljan plezanja…. Kljub vsakoletni, isti ma\u0161i, ponovnim za\u010detkom nekaj stopenj ni\u017eje od obi\u010dajnega nivoja, sem se tega lotil z veliko vnemo. Kot se za to spodobi sem jo kaj hitro dobil po prstih, nategnjenih prstih. In rami in komolcu in nekje me lopaticami… Skratka konstantno me je za\u010delo […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/317"}],"collection":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=317"}],"version-history":[{"count":26,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/317\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":541,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/317\/revisions\/541"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=317"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=317"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=317"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}