{"id":2960,"date":"2024-03-09T11:12:59","date_gmt":"2024-03-09T10:12:59","guid":{"rendered":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/?p=2960"},"modified":"2024-03-21T16:16:15","modified_gmt":"2024-03-21T15:16:15","slug":"tam-kjer-je-se-vedno-mraz","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/2024\/03\/09\/tam-kjer-je-se-vedno-mraz\/","title":{"rendered":"Tam, kjer je \u0161e vedno mraz"},"content":{"rendered":"\n

\u00bbSte \u017ee bili kdaj nesre\u010dno zaljubljeni? Ste \u017ee kdaj opazovali kak slap? Ni velike razlike. Stoji\u0161 in nemo zre\u0161 v slap, \u010duti\u0161 kako diha, ga mi\u017ee poslu\u0161a\u0161, morda zakri\u010di\u0161, maha\u0161 z rokami, lahko se tudi utopi\u0161 v tolmunu pod njim, vse zaman, neumna voda samo te\u010de, te\u010de, te\u010de in izginja za vedno! Neizpovedljiva lepota.\u00ab Tako nekako je pred desetletji slapove opisal Igor Mezgec v svojem plezalnem vodniku.\u00bbKako veseli smo, da taki trenutki obstajajo, slapovi in njihova lepota vklenjena v led! \u0160e bolj so eroti\u010dni kot poleti. Ko bi to le vedela Freud in Gradnik\u2026.!\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n


Okrevanje po  \u0161ivanju meniskusa gre po\u010dasneje kot sem mislil. Pri dvajsetih se to uredi endvatri, sedaj traja v neskon\u010dnost.  Ugotovil sem, da \u0161e najla\u017eje od vseh alpinisti\u010dnih vragolij plezam po zaledenelih slapovih. Hoje ni veliko, smeri niso predolge in noga deluje prete\u017eno v eni ravnini, brez obra\u010danja kolen. Tako sem turno smuko, ki jo sicer naravnost obo\u017eujem, zamaknil za nekaj mesecev in se oprijel cepinov.  Tudi kaj slab\u0161ega bi se mi lahko zgodilo kot 30 zaledenelih slapov v prvem mesecu in pol novega leta. Me\u0161alo se mi je od sre\u010de po ve\u010d kot polletni plezalni abstinenci. Po prvem in drugem slapu, ki so slu\u017eili za ogrevanje in opazovanje obna\u0161anja kolena pri tem, lai\u010dno gledano, vratolomnem po\u010detju, mi je steklo, kot vsako leto in za\u010del sem neznansko u\u017eivati v objemu ledu in mraza. A kaj, ko ta ni trajal dolgo. V za\u010detku februarja je pri\u0161la odjuga, ki je razmere v zaledenelih slapovih mo\u010dno poslab\u0161ala.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Otroci socializma smo bili v svojih \u017eivljenjih obdarjeni z mnogimi dobrimi stvarmi. Morda glavna je bila po\u010dasna a konstantna rast vsega okoli nas, upanje v o\u010ditno svetlej\u0161o prihodnost, globlji med\u010dlove\u0161ki odnosi\u2026 A ena od stvari, ki jo lahko opazimo samo alpinisti, je ta, da se bomo nekateri lahko ukvarjali s plezanjem zaledenelih slapov\u00a0 bolj ali manj preko celotne evolucije in umrtja tega \u0161porta.\u00a0 To je \u017ealostno a te\u017eko spregledano dejstvo. Plezanje zaledenelih slapov bo verjetno \u0161lo v zgodovino kot \u0161port z najkraj\u0161o \u017eivljenjsko dobo. \u00a0Prvi zaledeneli slapovi so bili preplezani v za\u010detku sedemdesetih prej\u0161njega stoletja, pri nas leta 1979. Od tam je \u0161lo hitro kljub za dana\u0161nji \u010das sme\u0161ni opremi.\u00a0 In sedaj, slabih 50 let po za\u010detku, je stagnacija o\u010ditna tudi ne preve\u010d globoko razmi\u0161ljajo\u010demu plezalcu. Eden od zelo zgovornih primerov je pogled v plezalni vodnik Alpine Ice, ki je iz\u0161el leta 2009 in opisuje najpomembnej\u0161e zaledenele slapove v dr\u017eavah alpkega loka. V njem je predstavljena, kot se spodobi, tudi cela kopica zaledenelih slapov v Sloveniji. Med njimi tudi mogo\u010dne mrcine, ki imajo malo podobnih \u0161irom Alp. A \u017eal se ve\u010dina, sploh tistih na primorski strani Julijskih Alp, ni nikoli ve\u010d \u00a0po izdaji vodnika spravilo v formo, ki bi omogo\u010dala alpinisti\u010dni vzpon. Celo slapovi v osojnih alpskih dolinah, z lego pod 1500 metri nad morjem, imajo te\u017eave. Poguba tega \u0161porta je \u017eal nedvoumna in ta niti slu\u010dajno ne bo praznoval 100. obletnice, vsaj v osrednji Evropi ne. Treba bo severneje. Tam je \u0161e vedno hladno.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Pogled na Hemsedal in smu\u010di\u0161\u010de nad njim<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Tudi sam sem prva dva tedna februarja prebegnil na Norve\u0161ko. Malo zaradi visokih temperatur v Alpah, ki so delale vsakr\u0161no na\u010drtovanje plezanja v zaledenelih slapovih stresno, predvsem pa, ker na Norve\u0161kem, enem od paradi\u017eev tovrstne dejavnosti, slapov \u0161e nisem plezal. Hemsedal, majhen smu\u010darski kraj, kakih 150 kilometrov severozahodno od Osla je nekak\u0161na zibelka norve\u0161kega lednega plezanja.<\/p>\n\n\n\n

Prvi teden je slu\u017eil za ogrevanje in spoznavanje. Potem je pri\u0161el Aljo\u0161a a za\u010delo se je slabo. V risankah bi po pristanku v Oslu, nad njegovo glavo narisali dim. In tudi v resnici je bilo skoraj tako. \u00bb Saj sem vedel, prtljage ni\u2026.\u00ab je potrdil svoje zle slutnje pred odhodom, ob slabem slovesu letali\u0161\u010da v Frankfurtu, kjer je prestopal. Dan \u010dakanja \u017ee takoj na za\u010detku, je ob zgolj \u0161estih plezalnih dnevih sila neprijeten. Da ga prebrodiva s \u010dim manj stresa, sva si zamislila vo\u017enjo okoli Hemsedala in ogledu ciljnih zaledenelih slapov.  Na koncu sva se odpeljala pogledat \u0161e kje se nahaja parkiri\u0161\u010de za najin glavni cilj, famozni Hydnefossen. Minuli teden sem se lepo navadil na \u0161tirikolesni pogon Suzuki Vitare in \u017ee zelo samozavestno krmaril po vedno  zasne\u017eenih cestah. Tako je bilo tudi tu. Z glavne ceste na stransko, z zvo\u017eenim snegom prekrito cesto. Na naslednjem kri\u017ei\u0161\u010du na o\u017ejo, sve\u017ee zasne\u017eeno cesto, s sledovi morda dveh avtomobilov. Brez pomisleka sem nadaljeval. A proti vrhu manj\u0161ega klanca sem za\u010dutil, da se gume vrtijo v prazno in tudi cesta je bila vidno razrita od predhodnikov. Po tem, ko sem se ustavil nisem mogel ve\u010d speljati. Stopil sem iz avta, da pogledam kak\u0161na je situacija in se zvrnil po tleh. Izkazalo se je, da je cesta gladka kot hokejsko igri\u0161\u010de, le da je bilo prekrito \u0161e z 10 cm prhkega snega. Previdno nazaj v avto in po\u010dasi vzvratno nazaj. A avtomobil po klancu ni ubogal volana temve\u010d je po\u010dasi zdrsel s ceste v cel sneg in od tam nikamor ve\u010d. Aljo\u0161a je stopil ven, da bi avto porinil a na povsem ledenem klancu ni bilo za to niti najmanj\u0161e mo\u017enosti, vsaj brez derez ne. Ali gre lahko \u0161e kaj narobe danes, sva se spra\u0161evala. \u00bbNa sre\u010do se nama to dogaja na Norve\u0161kem, kjer so takih situacij ve\u010d kot navajeni\u2026 \u00bb sva ohranjala mirno kri. Pogovor z norve\u0161kim AMZSjem je to potrdil in s taksijem sva se odpeljala nazaj v hotel. Tam naju je \u010dakala izgubljena prtljaga in \u010dez nekaj ur sva imela pri sebi tudi avto. Stvari se obra\u010dajo na bolje!<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Grotenutbekken (V, 250 m) se nahaja prav nad Hemsedalom.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n
\n
\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n

Vedno sem rad preu\u010deval zgodovino alpinizma in pred vsako odpravo sem dobro pre\u0161tudiral predhodno aktivnost v podro\u010dju. Ob nabiranju tega znanja sem se zabaval ob sledenju nekaterih alpinistov, obi\u010dajno pripadnikov alpinisti\u010dne avantgarde, globalno ali lokalno, nekateri pravi vizionarji. Tako sem pred odpravo na stolpe Trango pred 20 leti, naletel na izjemno nadarjenega norve\u0161kega plezalca. Hans Christian Durseth je skupaj s Finnom Daehli uspel  leta 1984 prvi preplezati najve\u010djo skalno steno na svetu, vzhodno steno Great Trango tower-ja. Pogled na to 2000 metrov visoko steno pove vse o veli\u010dini in mentalni \u0161irini protagonistov. \u017dal je ob spu\u0161\u010danju z vrha pri\u0161lo do nesre\u010de in oba sta umrla. Dursethovo ime se je ponovno pojavilo letos, v Hemsedalu. Leta 1975 je, \u0161e ne polnoleten, opravil prvi vzpon po najdalj\u0161em slapu nad mestom. Slap Grotenutbekken (5, 250 m) krasi mestno panoramo in je skoraj obveza za lednega plezanja \u017eeljne pri\u0161leke. Z Aljo\u0161o sva ga ujela v zadnjih vzdihljajih. Zaradi povsem ju\u017ene lege je sezona plezanja mogo\u010dnega slapu kratka.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Ko se \u010dlovek pripelje iz Osla in  kmalu za mestom Gol zavije v stransko dolino proti Hemsedalu, se mu visoko v pobo\u010dju, poka\u017ee mogo\u010dna, slabih 200 metrov visoka in prav toliko \u0161iroka, navpi\u010dna ledena zavesa. Sloviti Hydnefossen, eden najbolj znanih zaledenelih slapov na svetu. Prvi vzpon je uspel navezi Marius Morstad in Choe Brooks v dveh dneh leta 1979. Poleg sta\u0161ljivega izgleda velikanske ledene zavese, ki se zliva preko skalne stene visoko nad dolino, prav ta podatek stra\u0161i alpiniste, kljub temu, da sedaj vsi preplezajo slap v enem dnevu. <\/p>\n\n\n\n

\"\"
Plezanje v zmrzovalniku!? Ne, tam je 15 stopinj topleje… \ud83d\ude42<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

V drugi polovici najinega bivanja se je temperatura mo\u010dno spustila in termometer sredi Hemsedala je zjutraj kazal tudi -32 stopinj celzija. \u00bbIt’s too cold for ice climbing\u00ab me je z nasmehom, v avli hotela pozdravil Nils, dober znanec, gorski vodnik iz Osla in od\u0161el smu\u010dat na prisojno stran doline. Sama smu\u010di nisva imela, poleg tega pa sva pri\u0161la sem z namenom plezanja ledu. Zadnji dan sva tako vstala zgodaj in svit do\u010dakal \u017ee visoko nad dolino. Mraz je rezal v prste kljub debelim rokavicam in kemi\u010dnim grelcem. \u00bbGreva probat, obrneva \u0161e vedno lahko\u00ab, je moja mantra v takih primerih. Na prvo stoji\u0161\u010de sva pri\u0161la s popolnoma odrevenelimi prsti. Jedru telesa se z mnogimi sloji dobrih obla\u010dil  da ohranjati temperaturo, problem so prsti. Z rokami \u010dlovek v navpi\u010dnem ledu podzavestno stiska orodja mo\u010dneje in s tem zmanj\u0161uje dotok krvi. V nogah za enako situacijo poskrbi stanje na konicah derez.  Kri\u010danje (beri: preklinjanje), mahanje z rokami in brcanje v zrak je bilo prisotno na vsakem varovali\u0161\u010du.  Led v hudem mrazu postane zelo krhek. Ob zamahu cepina velikokrat po\u010di cel obro\u010d ledu okoli. Potrebno ga je o\u010disti in kljub povsem novim konicam derez in cepinov, je bilo potrebno pet ali ve\u010d zamahov v kot pesek suh led, da je cepin zadovoljivo prijel.  V ledu je te\u017eavnost plezanja, bolj kot pri skalnem plezanju, odvisna od razmer in ocena postane irelevantna. \u00bbNe slikaj, tole bi namre\u010d rad \u010dimprej pozabil\u00ab je bil kljub te\u017eavni situaciji ob takem mrazu, hudomu\u0161en Aljo\u0161a.  Z vrha slapu sva se ob vrvi spustila nazaj in na krpljah oddrsala  v dolino.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Po tolik\u0161ni koli\u010dini plezanja, sem se v strmem ledu po\u010dutil doma\u010de. A sezone je bilo konec in potrebno je bilo stopiti na smu\u010di. Po\u010dutil sem se kot petletnik, ki je pred skoraj 50 leti prvi\u010d stopil na smu\u010di pod \u0161entvi\u0161kim hribom. Po nekaj dneh sem le uvidel, da koleno ne bo kar razpadlo in s smu\u010danjem nadaljeval. Turna smuka je lahko, kot je baje neko\u010d dejal pokojni gorski vodnik Janez Kunstelj, samo odli\u010dna ali fenomenalna. Druge ni…!<\/p>\n\n\n\n


<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00bbSte \u017ee bili kdaj nesre\u010dno zaljubljeni? Ste \u017ee kdaj opazovali kak slap? Ni velike razlike. Stoji\u0161 in nemo zre\u0161 v slap, \u010duti\u0161 kako diha, ga mi\u017ee poslu\u0161a\u0161, morda zakri\u010di\u0161, maha\u0161 z rokami, lahko se tudi utopi\u0161 v tolmunu pod njim, vse zaman, neumna voda samo te\u010de, te\u010de, te\u010de in izginja za vedno! Neizpovedljiva lepota.\u00ab Tako […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2960"}],"collection":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2960"}],"version-history":[{"count":16,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2960\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2993,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2960\/revisions\/2993"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2960"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2960"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2960"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}