![\"\"](\"http:\/\/tomazjakofcic.com\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/IMG_4460-1024x682.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\nV Covidnem letu sem \u017ee imel skupino sopotnikov, a so restrikcije prekri\u017eale na\u010drte. Islandci so kot prvi, \u017ee mnogo pred splo\u0161nim cepljenjem, dovolili vstop v dr\u017eavo le cepljenim in prebolelim. Takoj po minuli “nori\u0161nici” sem se ponovno loti organizacije in dobil dve skupini. Bilo je krasno in ni bilo rzloga, da ne grem tja ponovno. Tokrat za en teden a zato oba s Tino, z ve\u010djo skupino. Leteli smo v glavno mesto, Reykjavik. Lepo, moderno mesto v katerem \u017eivi okoli 120 000 ljudi kar je tretjina vseh Islandcev. Dejstvo, da ljudi za dobro Ljubljano \u017eivi na petkrat ve\u010dji povr\u0161ini kot je Slovenija, pri\u010da o zelo redki poseljenosti. Ni \u010dudno, bo kdo rekel, ob tako te\u017eavnem podnebju. Islandci res ne izgubljajo \u010dasa z jesenjo in pomladjo. Letne \u010dase so skr\u010dili glede na prisotnost snega; zima in poletje.<\/p>\n\n\n\n Islandija je bila dolgo \u010dasa del katere od ve\u010djih dr\u017eav. Najve\u010d \u010dasa v novej\u0161i zgodovini je bila v razli\u010dnih organizacijskih oblikah del Danske. Tik pred 2. svetovno vojno so jo zasedli Angle\u017ei, kasneje \u0161e Ameri\u010dani. Leta 1944 so se v ve\u010dini odlo\u010dili za samostojnost. Zanimivo je, da je Islandija \u00bble\u00ab \u010dlanica evropskega gospodarskega prostora. Leta 2015 se je \u010dlanstvu v Uniji, po skoraj kon\u010danih pridru\u017eitvenih aktivnostih, odpovedala.<\/p>\n\n\n\n Prva presene\u010denje ob prihodu na majhno letali\u0161\u010de v Reykjaviku je nenavadna pozornost, skoraj poveli\u010devanje, ki ga Islandci namenjajo hot dogu. Ja, hrenovki v ozkem podolgovatem kruhu. Po Islandsko Pylsa oz Pulsa. Ne morejo se povsem zmeniti kako to\u010dno kli\u010dejo hotdog. Pol jih je za eno in pol za drugo. Podobno kot pri nas za La\u0161ko ali Union… Najprej smo mislili, da gre za \u0161alo. Nobena resna dr\u017eava ne more ogla\u0161evati hotdoga za nacionalno jed! A hiter pogled na tamkaj \u017eive\u010de ljudi, da neko logiko. Mislim, da gre za dr\u017eavo, ki ima najve\u010dji dele\u017e (pre)debelih ljudi v evropskem prostoru. Zlahka se tu in tam vidi tudi kak \u00bbameri\u0161ki\u00ab primerek \u010dloveka. V bran tej primitivni jedi bodo tam takoj povedali, da je v hrenovkah le islandska organska (japajade) jagnjetina z dodatkom govedine in svinjine. No kakorkoli \u017ee, tole pi\u0161em s kan\u010dkom zafrkljivosti, moram priznati, da sem ob vsaki priliki pospravil enega ali dva. Tista hrustljava pra\u017eena \u010debula v prilogi ne bi mogla bolje pasati zraven. Sicer se Islandija postavlja \u0161e s skyrom, ki se je dodobra naselil tudi drugje po s proteini obsedeni Evropi ter Hakarijem. Slednje je res tipi\u010dna islandska jed. Nikjer drugje na svetu si ne drznejo pojesti morskega psa, ki ga pred tem pustijo viseti na zraku pet mesecev. Pri tem meso fermentira in dobi izrazit vonj po amonijaku. Kot bi jedel kosilo v javnem strani\u0161\u010du\u2026<\/p>\n\n\n\n Reykjavik je, kljub temu, da gre za prvo naselbino na otoku zelo moderno in \u010disto mesto. Po mnenju mnogih spada med najlep\u0161a glavna mesta na svetu. Kljub trudu ne boste uspeli tam videti neurejenega poslopja, vse je \u010disto, pospravljeno in urejeno. Turistu, ki bo z seznamom znamenitosti tekal od ene do druge, bo le teh sicer hitro zmanjkalo. Louvra tam pa\u010d ni. Je pa zato edini muzej penisov na svetu. Fantje smo se obiska ognili, dekleta pa so bila navdu\u0161ena!<\/p>\n\n\n\n Sam se nikoli nisem mogel privaditi na oglede znamenitosti, ki so na seznamih globalnih turisti\u010dnih vodnikov. Saj sem se \u017ee kdaj prerival s \u010deticami japonskih ali ameri\u0161kih turistov, a sem vedno zelo trpel. Svet raje spoznavam z namenom plezanja, smu\u010danja ali alpinizma. Zraven sem vedno dobil tudi pristno izku\u0161njo tamkaj\u0161njih ljudi, kulture, hrano. Sploh v podro\u010djih kjer turizma prakti\u010dno ni. Res je, da je tale muzej falusov malo ven iz uhojenih poti mainstream turizma a tu so vzroki za ignoranco drugje… \ud83d\ude42<\/p>\n\n\n\n Dolga vo\u017enja po \u010dudoviti pokrajini, prakti\u010dno brez ve\u010djih naselij, nad divjimi zalivi in gejzirji, tik ob cesti in zna\u0161li smo se v na\u0161em raju, naravnost \u010darobnem polotoku Troll. Sorazmerno majhno podro\u010dje je prekrito z gorami visokimi do 1500 metrov. Gore v ve\u010dini kot bi jih risal majhen otrok. In turni smu\u010dar! Kamor koli se\u017ee oko same \u010dudovite smu\u010darske gore, ki tja do maja premorejo sneg do morja. Vsak dan smo parkirali kombi v drugem zalivu, si na obali pripeli smu\u010di in z njimi hodili do vrha. Gori smo bili ravno pravi \u010das, da je sonce \u017ee omeh\u010dalo nekaj cm sne\u017ene odeje po kateri so smu\u010di drsele kot po maslu. Idealno. <\/p>\n\n\n\n Skoraj, \u010de ne bi \u0161umenja drsenja smu\u010di prepogosto preglasil hrup helikopterjev. Heli smu\u010danje je tam zelo popularno. Prakti\u010dno na vseh vrhovih polotoka je koli\u010dek z rde\u010dim trakom, ki pomaga pilotom pristati. Na sre\u010do je dogovor med piloti, da se najbolj obiskane turne vrhove pusti pri miru in se \u00bbuporablja\u00ab bolj vrhove katerih vzno\u017eja niso dostopna po cestah. Tako ne pride, razen omenjenega hrupa, do trka \u00bbfilozofij\u00ab.<\/p>\n\n\n\n Po tednu dni turnega smu\u010danja je bilo telo \u017ee po\u0161teno utrujeno. A glava je hotela \u0161e in \u0161e. Zato pridem ponovno. Morda spravim v usta celo tistega morskega psa z WCja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Misel na smu\u010danje na Islandiji me je v\u010dasih razburjala. Tam \u0161e nisem bil, vsi ostali pa \u017ee. Ki\u010daste slike smu\u010darjev, ki u\u017eivajo na enakomernih strminah, ki se izte\u010dejo v morje so me iritirale. O de\u017eeli sicer nisem vedel kaj dosti ve\u010d kot to, da je zelo dale\u010d, da so\u00a0se tam nekje zataknili Vikingi ter,\u00a0da vreme […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2930"}],"collection":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2930"}],"version-history":[{"count":15,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2930\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2956,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2930\/revisions\/2956"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2930"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2930"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2930"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"](\"http:\/\/tomazjakofcic.com\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/DSC01294-1024x768.jpg\")
![\"\"](\"http:\/\/tomazjakofcic.com\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/DSC01411-1024x768.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/tomazjakofcic.com\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/IMG_4471-1024x682.jpg\")
![\"\"](\"http:\/\/tomazjakofcic.com\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/DSC01417-1-1024x768.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/tomazjakofcic.com\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/IMG_4253-1024x682.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/tomazjakofcic.com\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/DSC01460-1024x768.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n