{"id":2901,"date":"2022-11-09T22:18:24","date_gmt":"2022-11-09T21:18:24","guid":{"rendered":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/?p=2901"},"modified":"2022-11-09T22:23:17","modified_gmt":"2022-11-09T21:23:17","slug":"2901","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/2022\/11\/09\/2901\/","title":{"rendered":"Manaslu – gora duha"},"content":{"rendered":"\n

Globoko diham, poizku\u0161am slediti ritmu po\u010dasnih korakov. Ve\u010d kot 50 jih ne spravim skupaj brez po\u010ditka. Ko jih kon\u010dno na\u0161tejem, se z olaj\u0161anjem spustim v polo\u017eaj za po\u010divanje. Leva noga stopi vi\u0161je v pobo\u010dje, s komolcem se naslonim na koleno. Desno palico zapi\u010dim v pravilno vi\u0161ino, da ro\u010daj sega ravno do pazduhe kar nudi \u0161e dodatno oporo. Sklonjen polo\u017eaj telesa omogo\u010da maksimalno polnjenje in praznenje plju\u010d in s tem kar najve\u010dji volumen zraka v katerem je \u0161e vedno nekaj kisika, pol manj kot na morju a vseeno, nekaj je. Matram se bolj kot obi\u010dajno, verjetno ker sem slabo spal minulo no\u010d. Zakaj presneto so vsi psihoterapevtiki in uspavala tako stigmatizirani in zakaj sem tak cepec, da nisem pogoltnil tistih baldrijanovih tablet minulo no\u010d? Morda ne bi celo no\u010d buljil v strop \u0161otora. Saj dobro vem, da se med aklimatizacijo slabo spi in, da nespe\u010dnost slabo vpliva na performans naslednji dan\u2026.! Bom vedel za drugi\u010d! Ali pa tudi ne\u2026! Take in podobne misli, me spremljajo vso dolgo pot proti taboru 3 na vi\u0161ini 6800 m od koder se bomo naslednji dan podali proti vrhu Manasluja (8167 m). Ob\u010dasni sunki vetra nas prestavljajo a vremenska napoved je dobra za naslednji dan in to nas \u017eene naprej.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Vzpon proti taboru 3 na vi\u0161in 6700 m<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Aljo\u0161a je danes v dobri ko\u017ei, zjutraj \nga je kar izstrelilo iz \u00bbenke\u00ab in verjetno je bil gori \u017ee nekaj ur pred \nnami. Ko se kon\u010dno privle\u010dem do \u0161otorov pride nasproti: \u00bbKonec je! \n\u0160otore nam je odneslo\u2026!\u00ab Seveda pri\u010dakujem \u0161e tisti nasmeh in: \u00bbJoke\u2026!\u00ab a\n namesto tega: \u00bbResno\u2026!\u00ab. <\/p>\n\n\n\n

Japonci<\/em><\/p>\n\n\n\n

Manaslu kar v sanskritu pomeni Gora duha, je s 8156 metri\u00a0osma najvi\u0161ja gora na svetu. Prvi so se okoli gore potikali, kdo drug kot Angle\u017ei. Pod vodstvom alpinista in raziskovalca Billa Tilmana so leta 1950, v \u010dasu, ko so se z bli\u017enjo Annapurno borili (uspe\u0161no, le ta je postala prvi osvojen osemtiso\u010dak) Francozi. Tilmanova ekipa je raziskovala zahodno in severno stran gore. Vedo\u010d, da ekipa ni dovolj mo\u010dna za uspe\u0161en vzpon na tako visoko goro so se preusmerili na bli\u017enjo 7555 metrov visoko Annnapurno 4. Pi\u010dlih 200 metrov pod vrhom so odnehali,\u00a0 se vrnili v dolino in raziskali \u0161e ju\u017eno stran Manasluja. O\u010ditno opa\u017eeno ni vlivalo upanja za uspe\u0161en vzpon saj se v naslednjih letih Angle\u017ei Manasluja niso lotili. So pa se tudi Japonci leta 1952 lotili sistemati\u010dnega raziskovanja vseh strani gore, kot predhodnica velike odprave na\u010drtovane za naslednje leto. Odkrili so \u0161ibko to\u010dko gore na severni strani. Vzpon preko ledenika Manaslu na severno sedlo in od tam preko platoja na ostri glavni vrh. Leta 1953 so se tako vrnili v \u0161tevil\u010dni zasedbi; 13 plezalcev in 2 znanstvenika. Po postavljenih devetih vi\u0161inskih taborih so alpinisti odnehali na vi\u0161ini 7750 metrov. Ker so spoznali prakti\u010dno celotno goro, so se naslednje leto vrnili. A takrat jih na za\u010detku ni oviralo vreme ali tehni\u010dne te\u017eave temve\u010d jezni prebivalci vasi Sama ob vzno\u017eju gore. Trdili so, da so plezalci preteklo leto razjezili boga, ki biva na vrhu gore, kar se je kazalo v slabem vremenu preko celega leta in celo velikanskem plazu, ki je uni\u010dil del 300 let stare gompe (samostana) nad vasjo. Lokalci so bili razjarjeni in pripravljeni na ubranitev domovanja bogov za vsako ceno. Japoncem ni preostalo drugega kot, da se umaknejo. Ob povratku v Katmandu so dobili od nepalske vlade zagotovilo, da ob ponovnem poizkusu ne bodo ve\u010d dele\u017eni\u00a0\u00a0nadlegovanja.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Proti baznemu taboru, spodaj vasica Samagoen (3500 m)<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Kljub zagotovilu so se Japonci odlo\u010dili\n za izvidnico, ki je \u00bbmirovni sporazum\u00ab preverila na terenu. Kljub \nzeleni lu\u010di,  je zaradi administrativnih te\u017eav naslednja velika odprava \nkrenila na pot \u0161ele spomladi 1955. Ob dobrem poznavanju smeri so \nnapredovali hitro in po postavljenih \u0161estih vi\u0161inskih taborih sta Toshio\n Imanishi in \u0161erpa Gyalzen Nrorbu 9. maja 1955 dosegla vrh Manasluja. \nNorbu je preteklo leto \u017ee stal na vrhu Makaluja s francosko odpravo in \ntako postal prvi \u010dlovek z dvema osemtiso\u010dakoma pod seboj.<\/p>\n\n\n\n

Tragi\u010dna gora<\/em><\/p>\n\n\n\n

Kasneje se je frekvenca alpinisti\u010dnih odprav mo\u010dno pove\u010dala kljub nekaj tragi\u010dnim nesre\u010dam. Tudi za slovenske alpiniste (takrat \u0161e jugoslovanske) je vrh pri\u0161el kmalu na vrsto. \u017dal se je na prvi odpravi, leta 1983 zaradi ledenega plazu smrtno ponesre\u010dil legendarni Nejc Zaplotnik. Naslednje leto je vrh dosegel Viki Gro\u0161elj. Z Romanom Benetom sta zaenkrat edina Slovenca do sedaj z dose\u017eenim glavnim vrhom Manasluja, Simona Poga\u010d je leta 2008 priplezala na bli\u017enji predvrh.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Manaslu (8156 m) z baznim taborom<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Moja prva izku\u0161nja z Manaslujem sega v leto 2008. Morali bi na \u010co Oju a Tibet je bil zaprt in morali smo si najti podoben cilj v Nepalu. Ve\u010dina odprav, namenjenih na \u010co Oju je tako presedlala na Manaslu. Bolezen in pa slabo vreme v na\u010drtovanem terminu sta bila razlog, da sem od\u0161el domov praznih rok. In Manaslu porinil na stran. \u0160e nekaj odprav v visoko Himalajo predno sta h\u010derki ter strast po plezanju strmih skalnih sten in turnem smu\u010danju v Alpah za\u010dela odrivati ponovno \u017eeljo po redkem zraku nekam v podzavest. V zadnjih letih se je prav \u017eelja po smu\u010danju z najvi\u0161jih gora spet prebudila in Manaslu se je ponovno pojavil na zemljevidu.<\/p>\n\n\n\n

Po zraku namesto hoje<\/em><\/p>\n\n\n\n

\"\"
Proti taboru 2<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Nabral sem \u0161e \u0161est sopotnikov in v za\u010detku septembra smo od\u0161li. Kar sem bil zadnji\u010d v Nepalu, leta 2014, se v samem Kathmanduju ni veliko spremenilo. Thamel, stari center mesta je \u0161e vedno nadvse prijeten. \u017divahne ulice v katerih se me\u0161ajo prijetne restavracije, trgovine s spominki in gorni\u0161ko opremo. Vonj po kadilu in prijetna nepalska glasba dajeta sprehodu po mestu prav poseben \u010dar. V meni vzbujata pravi ob\u010dutek doma\u010dnosti, prepleten z vznemirljivim pri\u010dakovanjem ali kasneje podo\u017eivljanjem pustolov\u0161\u010dine. A ven iz mesta, v gorah so se stvari mo\u010dno spremenile. \u0160tevilo ljudi, \u017eeljnih najvi\u0161jih gora s je mo\u010dno pove\u010dalo in velika ve\u010dina med njimi ne hodi ve\u010d pe\u0161 pod gore, ve\u010dtedenski pohodi do baznih taborov so preteklost. Pod gore sedaj vsi letijo s helikopterji. V hlastanju za \u010dasom, smo to storili tudi mi. \u017de naslednji dan po prihodu v Katmandu smo se zna\u0161li v vasi Samagoen, zadnjem naselju pred baznim taborom. Dva dni pohajanja po okoli\u0161kih vzpetinah je zelo dobrodo\u0161lo pred pohodom v bazni tabor na vi\u0161ini 4800 metrov. Aklimatizacija, privajanje telesa na ve\u010djo nadmorsko vi\u0161ino je tanko\u010duten proces, ki zahteva veliko pozornosti in \u00bbpogovora\u00ab z lastnim telesom. Po\u010dasnost je pri tem zelo dobrodo\u0161la in hitrost mnogokrat \u0161kodljiva. <\/p>\n\n\n\n

Na\u010drt rotacij na gori smo opravili po na\u010drtu do zadnje pike. Priplezali smo do vi\u0161ine 6800 metrov, prespali na vi\u0161ini 6400 metrov in bili po\u00a0dobrih dveh tednih v in nad baznim taborom nared. Le \u0161e dober po\u010ditek in gremo proti vrhu\u2026 \u010cez nekaj dni je bila tudi vremenska napoved obetavna in od\u0161li smo navzgor. Kruto razo\u010daranje ob izgubi vitalne opreme za vzpon na tako visoko gore je \u0161ok brez primere. Na vi\u0161ini skoraj 7000 metrov smo zna\u0161li prakti\u010dno goli. Vsa topla oprema naj bi \u010dakala tam. Le nekaj ur je bilo do zatona sonca in padca temperature za ve\u010d kot 20 stopinj. Edina re\u0161itev je bila beg v 2000 metrov ni\u017eji bazni tabor!<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

\u0160e kdaj?<\/em><\/p>\n\n\n\n

Zakaj se take stvari zgodijo. Vse je potekalo brez napak. Res je bila sezona te\u017eavna zaradi podalj\u0161anega monsuna in s tem stalnega slabega vremena. Tudi tragi\u010dna. Sredi septembra sta na isti dan umrla \u0161erpa v plazu\u00a0med taboroma 3 in 4, tik pod vrhom pa je med prvim smu\u010danjem z vrha v smrt zdrsnila odli\u010dna ameri\u0161ka alpinistka Hilaree Nelson.\u00a0\u00a0 Sre\u010devali in pogovarjali smo se na poteh med tabori zato nas je novica \u0161e bolj prizadela. Vsi smo ob\u010dudovali njeno (skupaj s partnerjem Jimom) prvo smu\u010danje z vrha Lotseja (8501 m) pred nekaj leti.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Hilaree Nelson, spodaj \u0161otori tabora 1 (5700 m)<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Razo\u010daranje ob lastnem neuspehu je veliko, morda kot tola\u017eba \u0161e najbolj pomaga zato\u010di\u0161\u010de k metafiziki in \u00bbsigurno se je to zgodilo z namenom!\u00ab. Med potjo navzdol razmi\u0161ljam apokalipti\u010dno. Tega ne bom ve\u010d po\u010del, tokrat je bilo z menoj \u0161est ljudi, vsi izku\u0161eni in dovolj mo\u010dni za priti na vrh brez problemov. Ekipa je predstavljala bazen ljudi za \u017eeljeni, kasnej\u0161i vzpon na Mt Everest. Vedel sem, da je pogoj za to samozavest pridobljena z uspe\u0161nim vzponom na vrh Manasluja. Sedaj se to ni zgodilo in Everest je prelo\u017een za nedolo\u010den \u010das. Pa saj mi tega niti ni zelo treba, si govorim. \u00a0Na vrhu sem \u017ee bil poleg tega pa tako zelo rad plezam in smu\u010dam. V tistih dveh mesecih bi tega veliko izpustil… Moj vodni\u0161ki ego se sicer nekaj ogla\u0161a. A dal mu bom klofuto in od\u0161el nazaj v Chamonix plezat tisti \u010dudoviti oran\u017eni granit in smu\u010dat neskon\u010dna pobo\u010dja oblo\u017eena s pr\u0161i\u010dem, \u00bb8000 m guide\u00ab bom pa spet v naslednjem \u017eivljenju. S konico o\u010di kar vidim tri pare o\u010di, ki se zaiskrijo ob tej novici.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Iz baznega tabora odhajamo na lep dan. Vmes je zapadel meter novega snega in dan je opran. Od vsepovsod se sli\u0161i bobnenje velikanskih plazov. Takoj za baznim taborom se pot za\u010dne strmo spu\u0161\u010dati po skoraj vratolomno ozki moreni. Nasproti mi prihajajo \u0161tevilni nosa\u010di in osli kar ka\u017ee na masovno evakuacijo alpinisti\u010dnih odprav. Prijatelji so pred menoj, bolj se jim je mudilo zjutraj, v dolini ho\u010dejo poiskati obele\u017eje prijatelja in sokrajana Franca Oderlapa, ki se je na Manasluju ponesre\u010dil leta 2009. <\/p>\n\n\n\n

Sam uberem malo dalj\u0161o pot okoli spodnjih taborov, morda ujamem kak dober motiv s fotoaparatom. Na u\u0161esih imam slu\u0161alke, kot vedno kadar na odpravah hodim sam. Dobra glasba potencira videno in spodbuja sanjarjenje. Na koni\u010dasti moreni se ustavim in ozrem. Za menoj se v popolno jasnino ostro dviguje, s sve\u017eim snegom oblo\u017eena, drzna gmota Manasluja. Kako naj neham hrepeneti po teh gorah? Na tokratni odpravi smo dobili skoraj vse, odli\u010dno smo se razumeli, smeha in kvalitetnega dru\u017eenja je bilo v izobilju. Trudili smo se na gori po najbolj\u0161ih mo\u010deh, dobili lepe son\u010dne zahode in rezka zgodnja jutra. A izostal je dotik vesolja, vrh osemtiso\u010daka! Tistih nekaj trenutkov na vrhu visoke gore, ko smo alpinisti, sami sebi, enaki Bogovom. Nisem prepri\u010dan, da se bom \u017eelji po tem lahko, kljub vsemu, dolgo upiral\u2026.!<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

\nP.S. Sem \u017ee “klecnil”. Septembra 2023 gremo tja ponovno. Ve\u010d tule…<\/a><\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Globoko diham, poizku\u0161am slediti ritmu po\u010dasnih korakov. Ve\u010d kot 50 jih ne spravim skupaj brez po\u010ditka. Ko jih kon\u010dno na\u0161tejem, se z olaj\u0161anjem spustim v polo\u017eaj za po\u010divanje. Leva noga stopi vi\u0161je v pobo\u010dje, s komolcem se naslonim na koleno. Desno palico zapi\u010dim v pravilno vi\u0161ino, da ro\u010daj sega ravno do pazduhe kar nudi \u0161e […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2901"}],"collection":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2901"}],"version-history":[{"count":13,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2901\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2926,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2901\/revisions\/2926"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2901"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2901"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2901"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}