![\"Ledenik](\"http:\/\/tomazjakofcic.com\/wp-content\/uploads\/2016\/05\/P1090101.jpg\")
<\/a>Ledenik Berglas v Stubaiskih Alpah<\/p><\/div>\n
Sicer pa, ve\u010d kot smu\u010dam, lep\u0161e mi je in varneje se po\u010dutim. Prej vidim nevarnost, prej in lahkotneje sprejemam odlo\u010ditve, prej vem kje je sneg bolj\u0161i. Edino kar zmoti pri vsem skupaj je regeneracija. Proti koncu sezone sem \u010dutil utrujenost kateri ni ve\u010d pomagal niti popoldanski spanec na ko\u010dah. Se bom moral bolj posvetiti kvaliteti in kvantiteti vnosa \u00bbbencina\u00ab v svoje telo. Ali pa pogledati na osebno izkaznico, pravijo nekateri!<\/p>\n
<\/a>V prostranstvu Bernskih Alp ob vzponu na Gross Wannenhorn (3905 m) s prvakom, Finsterarhornom (4272 m) v ozadju<\/p><\/div>\n
Od mojega zadnjega pisanja sem bil marsikje, edino v Silvreti sem pre\u017eivel dva tedna, povsod drugje sem bil po enkrat. Vse torej z najve\u010djim veseljem, brez rutinskega ponavljanja. Nekaj tudi novih potovanj, v glavnem pa \u017ee poznane destinacije. Bernskih Alp, Gran Paradiso Haute Route in avstrijskih turnih podro\u010dij se ne bom nikoli naveli\u010dal. Marca sem tri zaporedne tedne smu\u010dal v Avstriji; Silvretta, Stubai, Avstrijska Haute Route. Rad sem tam zaradi kraj\u0161e vo\u017enje in s tem ob\u010dutka bli\u017eine doma, idealnih smu\u010darskih gora in zaradi lepih in udobnih ko\u010d. V pravem trenutku me je na\u0161la pro\u0161nja za pisanje kolumne na temo udobja v ko\u010dah. \u010ce bi kdo bral, je tule povezava do poobjave<\/a>.<\/p>\n Silvretta v sve\u017ei obleki<\/p><\/div>\n V ko\u010dah v tujini sem kot vodnik vedno dele\u017een korektnega odnosa, ponavadi ve\u010d kot to. Na voljo so udobne vodni\u0161ke sobe, aperitivi pred ve\u010derjo, drobne ugodnosti. Ponavadi so vodni\u0161ke sobe opremljene lep\u0161e kot ostale, kar je v nasprotju s primarnim vzrokom nastankov teh sob. Pred sto in ve\u010d leti je v gore zahajala ve\u010dinoma gospoda in ta si ni \u017eelela pre\u017eivljati no\u010di v istem prostoru kot \u010dlovek ni\u017ejega razreda, delavec, v tem primeru gorski vodnik. Ti so se morali umakniti v izbo namenjeno njim. Na sre\u010do je evolucija teh izb \u0161la v pravo smer in sedaj imamo vodniki udobne sobane v katerih je nekaj nepisanih pravil: ti\u0161ina in uvidevnost do spe\u010dih 24h na dan, vseskozi odprto okno in vstajanje 5 minut pred zajtrkom. Kdor je \u017ee pre\u017eivel no\u010d v ve\u010dji skupniski spalnici bo vedel, da so omenjeni parametri najpomembenj\u0161i za dober in dolg spanec v ko\u010dah. Kar ho\u010dem povedati pa je, kontrast tega z bivanjem v hotelih kjer spim v dolinah. Tam nemalokrat do\u017eivljam tisto prvinsko vodni\u0161ko sceno. Tudi, \u010de je hotel prazen me bodo dali v sobo, ki jo je \u00bbmanj \u0161koda\u00ab, je na koncu hodnika, brez razgleda ali ima \u017ee zlomljeno pipo. Saj me to ni\u010d ne moti, va\u017eno, da je udobna in \u010dista postelja a zdi se mi hecno saj sem voljan pla\u010dati in verjetno tudi pla\u010dam enako kot tisti, ki so se pripeljali z BMWjem, so morda bolj bledi in okrogli in s tem bolj gosposkega videza.<\/p>\n Obstaja zelo verjeten sum, da gre to razvr\u0161\u010danje tudi na nacionalni osnovi. Nekateri receptorji me kot Slovenca hitro popredal\u010dkajo (verjetno tudi zaradi neizgovorljivega priimka), nekam na vzhod in zraven prilepijo etiketo potencialnega lomilca pip, stolov, uga\u0161evalcu \u010dikov ob rob mize ipd, skratka primitivca. Pred dvemi leti sem po Dolomitih smu\u010dal z dru\u0161\u010dino Avstralcev, premo\u017enih bankirjev srednjih let iz Sydneya. Poklical sem na ko\u010do, ki ima bolj funkcijo hotela na koncu doline in rezerviral prostor za sedem ljudi in mimogrede odgovoril na njeno vpra\u0161anje od kod sem. Ob prihodu je pri\u0161lo do omenjene scene. Ogromna, \u0161tirinadstropna ko\u010da je bila prazna, bili smo edini gostje. V sobah \u00bbniso imeli\u00ab prostora in smo bili name\u0161\u010deni na skupna le\u017ei\u0161\u010da \u010disto na koncu hodnika v \u010detrtem nadstropju. Fantje, ki bi verjetno (vsak posebej) lahko to ko\u010do kupili brez problema, so se samo smejali moji razlagi njim nejasnega dejanja. Na sre\u010do je bilo tudi direktorici nerodno, ko nam je zjutraj dala nazaj potne liste ob spoznanju, da je samo en \u00bbbalkanski\u00ab.<\/p>\n Kdo ne bi bil dobre volje? Prvi po sne\u017eenju in edini ta dan preko ju\u017ene vesine Ebni Flue (3962 m)<\/p><\/div>\n Chamonix<\/strong><\/p>\n Ja, govorim, da ga ne maram, ker je tam gne\u010da in vse presmu\u010dano in morje turistov poleti in pozimi. Vse to je res, zato bi se ga z veseljem ognil v tistih dveh “top” mesecih. Pozimi mi to uspeva, poleti pa se ne trudim saj se imamo tam z dru\u017eino vseeno fino. Ker pa je smu\u010danje tam najbolj\u0161e na svetu, vseeno ho\u010dem tja tudi na sneg. Ponavadi to storim za nekaj tednov v maju, ko preneha delati ve\u010dina \u017ei\u010dnic. Mesto se spremeni v mesto duhov. A razmere v gorah obi\u010dajno postanejo najbolj\u0161e, sploh za kak strmej\u0161i spust v vi\u0161jih gorah. Po prvomajskem plezanju v okolici Lecca sem s slovensko dru\u0161\u010dino teden dni smu\u010dal tudi okoli Mont Blanca.<\/p>\n Pre\u010denje Domes de Miage, zadaj Mont Blanc s svojim “skritim” zahodnim ostenjem.<\/p><\/div>\n Imeli smo sre\u010do in vreme je bilo bolj ali manj vse dni lepo, kak cm novega preko no\u010di je delal stvari samo bolj\u0161e. Spusti z Midija in Helbronnerja, vmes pa nad ledenik Tre la Tete, na skrito stran Mont Blanca. Aig du Berangere (3440 m) je na svojem 1000 metrov visokem idealnem pobo\u010dju ponudila odli\u010dne razmere, na\u0161 glavni cilj, pre\u010denje vrhov Domes de Miage (3670 m) in spust po ledeniku Armancette pa je dal v zgornjem delu nekaj zoprne skorje. Omenjeni ledenik predstavlja sicer enega najbolj\u0161ih spustov na podro\u010dju, z vi\u0161insko razliko preko 2200 m in konstantno strmim smu\u010danjem (ve\u010dina med 30 in 40\u00c2\u00b0).<\/p>\n Vrh Domes de Miage (3670 m)<\/p><\/div>\n Potem sva se teden dni s Klemnom \u00bbmatrala\u00ab v slabem vremenu poiskati dovolj smu\u010darske zabave za skupino tujcev, ki so hoteli sicer Mont Blanc. Vreme je bilo slabo bolj ali manj cel \u010das. Sem komaj \u010dakal, da mine in se odpeljem domov. A vreme se je kanilo izbolj\u0161ati ravno tisti vikend. In tako sem “moral” \u0161e na Mont Blanc. Hvala bogu, re\u010dem sedaj. Z Maticem in Irenee-jem smo dobili, najdalj\u0161i leto\u0161nji smu\u010darski dan, najbolj nas je zeblo in najbolje smo smu\u010dali! Vesel sem bil, ker smo uspeli dobiti prostor na ko\u010di Grand Mulet \u017ee prvi dan po dalj\u0161em poslab\u0161anju vremena. Pretekli teden je padlo veliko snega a v za\u010detku je bil zelo moker tudi visoko gori. To je obetalo dobro vezavo s podlago. In res, razmere so bile sanjske. Na smu\u010deh smo uspeli priti po grebenu Atrette Royal do vi\u0161ine 3700 metrov predno smo za nekaj razte\u017eajev privezali smu\u010di na nahrbtnike ter se opremili z lednim orodjem.<\/p>\n Skromno a prijazno zaveti\u0161\u010de nad Bossonskim ledenikom.<\/p><\/div>\n Po smeri pod seraki (t.i. \u00bbsamomorilska smer\u00ab) ni \u0161el noben vodnik kar je pomenilo, da so tudi vse nevodni\u0161ke naveze krenile po \u00bbneznani\u00ab gazi na Arette Royal. Nekaj navez med njimi ni bilo dovolj izku\u0161enih za to in so povzro\u010dile zastoje. Ker prehitevanje na ostri sne\u017eni rezi ni lahko smo se dobro zamudili in bili na vrhu \u0161ele po devetih urah in pol v hudem mrazu in vetru. A smu\u010danje z vrha, direktno preko severnih vesin (Face Nord) je bilo krasno. Dan je bil tako hladen, da se je sneg oju\u017eil \u0161ele ob pre\u010denju bossonskega ledenika 2200 metrov ni\u017eje in se zvezno spremenil v odli\u010den firn. 2300 metrov vzpona in 2950 metrov idealnega spusta z najvi\u0161jega vrha v Alpah je bil rezime tistega dne. Mont Blanc ostaja moja No1 smu\u010darska gora!<\/p>\n Sem pa bil pri spustu prav \u0161okiran nad stanjem Petit Platoja kjer poteka, prej omenjena la\u017eja a precej bolj nevarna smu\u010darska smer na Mont Blanc. Sredi 90ih se je tam zgodila huda nesre\u010da z devetimi mrtvimi. Takrat so smeri odvzeli pridevnik normalna smer v poletnem \u010dasu. A spomladi se je \u0161e loteva veliko ljudi saj je druga mo\u017enost, strma Arette Royal precej zahtevnej\u0161a in dalj\u0161a. Tudi sam sem \u0161el \u017ee nakajkrat gor pod seraki, a \u010de se le da, grem po grebenu. Kar sem videl letos pri spustu preko Petit Platoja je bila grozljivka, celoten plato je bil pokrit z ogromno koli\u010dino sve\u017eega ledenega drobirja. \u0160e navzdol grede je trajalo nekaj minut, da smo se spustili preko ogromnih nane\u0161enih kupov. Navzgor se \u010dlovek za dobrih dvajset minut popolnoma prepusti milosti Mont Blanca ali \u0161e koga vi\u0161jega. \u010ce se namre\u010d takrat kaj podre, tudi muha ne ostane \u017eiva. Letos bi ta prehod v vzponu toplo odsvetoval!.<\/p>\n Mati\u010deva fotografija smu\u010danja z vrha Mont Blanca.<\/p><\/div>\n Mont Blanc – de\u017eela igra\u010d<\/strong><\/p>\n Sem potem kmalu odkril lep film\u010dek gorskih vodnikov iz Courmayeurja, ki jih \u017ee nakaj \u010dasa spremljam po spletu, ker s tako strastjo in vnemo raziskujejo, predvsem na smu\u010deh, pogorje Mont Blanca, ki je tudi meni tako ljubo. V tem \u010dasu so po\u010dasi pri\u0161li do nivoja enih najbolj\u0161ih alpinisti\u010dnih smu\u010darjev in deskarjev v Evropi oziroma s tem tudi na svetu. Vsi najbolj\u0161i alpinisti\u010dni smu\u010darji na svetu namre\u010d tako ali tako \u017eivijo (vsaj del leta) pod Mont Blancom. Smu\u010darski nivo tu je vesolje nad vsemi drugimi destinacijami. Ko smo smu\u010dali z Mont Blanca, smo pre\u0161teli \u0161est smu\u010din prihajajo\u010dih ta dan iz legendarne smeri Mallory v severni steni Aig du Midija. Smer ob kakr\u0161ni bi v drugih centrih peli ovacije, je tu nekaj povsem obi\u010dajnega in se dogaja na vsakodnevni ravni. Ti fantje so letos v prvih dneh maja presmu\u010dali smer Major<\/a> v ju\u017eni steni Mont Blanc. Legendarno ledno smer, ki jo je dosedaj presmu\u010dal le Silvano de Benedetti konec sedemdesetih.<\/p>\n Odkar vem za njih, smu\u010dajo brez \u010delad, tudi v najte\u017ejih smereh. Verjetno ne samo zato, ker so plezalne \u010deladice na smu\u010darjih bolj sme\u0161ne kot jaj\u010dne lupine na pi\u0161\u010dancu Kalimeru, ampak zato, ker vedo, da ne bodo padli. \u010ce pa bodo, jim tudi \u010delada ne bo pomagala. \u010ce se vam ne da gledati celega filma,<\/a> si poglejte vsaj dobri dve minuti smu\u010darskih kadrov od 6 minute dalje. Meni gredo kljub vsem leto\u0161njem smu\u010danju, \u0161e vedno kocine pokonci vsaki\u010d, ko jih pogledam. Tipi res smu\u010dajo in to po strmem, nobenega jumpa ali trisikstija, kot lahko vidite v vsakem smu\u010darskem film\u010dku ampak zgolj teko\u010de, hitro smu\u010danje po dolgih, odprtih strminah spo\u0161tljivih naklonin (ena od smeri je npr. ozebnik Couturier v Aig Verte ).<\/p>\n Eno od njihovih pomembnih sporo\u010dil je tudi: \u00bbNajprej smo alpinisti in \u0161ele nato dobri smu\u010darji\u00ab. Ne vem, \u010de se mladi frirajderji, ki sedaj prihajajo v alpinisti\u010dne smeri s \u0161irokimi plohi zavedajo dejstva, da je pri alpinisti\u010dnem smu\u010danju najpomebneje biti dober alpinist, \u0161ele potem dober smu\u010dar. Tovrstno smu\u010danje zahteva namre\u010d v svoji vrhunski obliki najbolj\u0161i risk management<\/em> med vsemi alpinisti\u010dnimi \u00bbdisciplinami\u00ab. Za strmine na punkljih okoli Vogla je pa\u010d precej vseeno, na Aig Verte ali Taculu pa sigurno ne.<\/p>\n Sre\u010dno!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Nehal sem smu\u010dati, 18. maja, po 80ih vodni\u0161kih dneh na smu\u010deh. Dva dni po prihodu domov se je telo sprostilo in dovolilo, da me nevemkateri virus polo\u017ei v posteljo za debel teden. Klasi\u010den mened\u017eerski sindrom, le da sem sam dale\u010d od mened\u017eerja. Dru\u017eina ob tem ni skakala v zrak od veselja saj so bili \u017ee […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2511"}],"collection":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2511"}],"version-history":[{"count":27,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2511\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2549,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2511\/revisions\/2549"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2511"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2511"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2511"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>