{"id":2478,"date":"2016-03-12T17:32:46","date_gmt":"2016-03-12T16:32:46","guid":{"rendered":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/?p=2478"},"modified":"2016-03-12T17:40:50","modified_gmt":"2016-03-12T16:40:50","slug":"2478","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/2016\/03\/12\/2478\/","title":{"rendered":"Kon\u010dno, zima!"},"content":{"rendered":"

Da ne bo moje zadnje jamra\u0161ko pisanje ostalo predolgo na prvem mestu sem se moral brcniti v rit in spisati nekaj svetlej\u0161ega<\/em>. Torej o tem, da sem sedaj na polno v gorah, najprej s cepini sedaj pa predvsem s smu\u010deh.<\/p>\n

Najprej ena o Klemnu<\/strong><\/p>\n

V za\u010detku januarja sem ujel najslab\u0161e mo\u017ene razmere in vreme v Chamonixu. De\u017e v dolini, gori preve\u010d snega in klienti nesmu\u010darji. Zgodilo se je na hitro. Klemen Gri\u010dar me je poklical zve\u010der in povedal \u017ealostno vest, da mu je umrl o\u010de. Naslednji dan bi moral v Chamonix in je potreboval zamenjavo. Spakiral sem in se zjutraj odpeljal po dolgo\u010dasni italijanski cesti, tednu s kanadskimi vojaki in slabem vremenu naproti. Med dolgo vo\u017enjo sem razmi\u0161ljal o prijatelju Klemnu, ki pre\u017eivlja te\u017eke \u010dase. Bila sva so\u0161olca na \u0161olanju za gorske vodnike, za\u010den\u0161i leta 2000. Pred tem sva se poznala sicer be\u017eno, vsaj tako kot smo se poznali vsi slovenski alpinisti predno je alpinizem postal trendovski, mno\u017ei\u010dni \u0161port in se je meja med resnim, \u0161portnim alpinizmom zabrisala s turistovskim, wannabe<\/em> alpinizmom, ki slu\u017ei v prete\u017eni meri za polnjenje fejsbukov. Klemna ob njegovi \u00bbzgovornosti\u00ab nisem jemal \u010disto resno a s \u010dasom, ko smo vse ve\u010d \u010dasa prebili skupaj, sem spoznal, da se za tem govorjenjem skriva prava dobri\u010dina, ki bo vsakomur pomagal kolikor je v njegovi mo\u010di, \u010dlovek, ki ima neizmerno rad gore in alpinizem \u010deprav se ni nikoli z njim ukvarjal na najvi\u0161jem nivoju in, ki ob vseh izku\u0161najh ve o gorah neizmerno veliko. Predvsem pa, da jemlje prijateljstvo tako kot ga je treba, brez najmanj\u0161ega blefa.<\/p>\n

\"Bernske<\/a><\/p>\n

Tule je zgodbica o Klemnu. Lani aprila sem s skupino angle\u0161kih klientov smu\u010dal s sedla Luwitor na ledenik Aletsch. Megle so se umaknile modrini, obetal se je teden brez oblaka. Kaj si lahko vodnik \u017eeli ve\u010d kot sve\u017e sneg v visokih gorah in lepo vreme!? Veselje ob dobrih razmerah je verjetno botrovalo manj\u0161i zbranosti ob \u010dudovitem smu\u010danju. Ledeni kos odkru\u0161enega seraka, skrit v sve\u017eem snegu mi je vzel smu\u010do in prekucnil sem se kolikor sem dolg in \u0161irok. Takoj sem vedel, da nekaj ne bo \u0161timalo. Kasneje se je izkazala natrgana kolenska stranska vez. Do ko\u010de Konkordia sem \u0161e pri\u0161el a zjutraj sem komaj hodil. Poklical sem Klemna, ki je ravno sprehajal psa po Martuljku in ga previdno vpra\u0161al, \u010de ima \u010das re\u0161iti po\u010ditnice \u0161estim angle\u0161kim klientom. \u00bbOK, pridem\u00ab je rekel kratko in se vsedel v svoj stari kombi. Devet ur je vozil do doline Lotschental in tja prispel ob 17. uri. Parkiral je v grmovje, da mu ne bi pritaknili kakega listka in se odpravil po dolini navzgor. Dolina po kateri sva oba \u017ee velikokrat smu\u010dala ob izhodu iz Bernskih Alp, je neskon\u010dno dolga. Na karti postavljajo \u010dasovnico za navzgor 7-8 ur, 1500 vi\u0161inske razlike. Zgornji del vodi preko dolgega in dobro luknjastega ledenika, ki ima zgovorno ime Langgletscher. Okoli 21. ure sem zagledal majhno lu\u010d na sedlu Lotschenlucke (3158 m). Kar kocine so mi \u0161le po koncu, ko sem si predstavljal kako sam slalomira po razbitem ledeniku zgolj ob soju \u010delne svetilke navzdol proti Konkordiji. Nekaj angle\u0161kih vodnikov, sicer Klemnovih znancev, se ni moglo na\u010duditi od kod pravkar prihaja. Malo po 22. uri je bil na ko\u010di, pojedel sendvi\u010d , spil pivo in od\u0161el spat. Kot bi pri\u0161el od sosednje ko\u010de. Naslednje jutro sva se poslovila, on dalje s klienti, jaz s helikopterjem v Visp. Ne poznam prav nikogar, ki bi bil voljan narediti kaj takega. Niti sam ne bi! Vsi bi po\u010dakali naslednjega dne in se z vlakom odpeljali na Jungfraujoch in se udobno odsmu\u010dali do ko\u010de. A to bi pomenilo \u0161e dodaten dan \u010dakanja za kliente, ob prelepem vremenu. Malo je gorskih vodnikov in nobenega alpinista, ki bi bil tako doma\u010d in suveren v ledeni\u0161kem svetu kot Klemen.<\/p>\n

Led<\/strong><\/p>\n

Konec januarja sva s Tinco plezala s tremi angle\u017ei. Teden je minil v tekmi z otoplitvijo in zahtevno dru\u017einsko logistiko. Babice in dedki so v najinem primeru sigurno najbolj pomemben del vodni\u0161ke ali alpinisti\u010dne “opreme”. Zelo tanko bi piskala brez njih!<\/p>\n

Slovenski slapovi so se letos postavili v zadovoljivo formo le za dober teden. Tako je bilo treba hitro reagirati, \u010de smo hoteli potegniti ledna orodja iz kleti. \u010ce ledena doba ne bo pri\u0161la hitro nazaj se bo ledno plezanje odselilo iz Slovenije. \u010ce pogledate debeli vodnik Alpine ice<\/em>, ki predstavlja najbolj\u0161e evropske ledene slapove, je Slovenija predstavljena kot sanjska destinacija za ledno plezanje. A \u017eal ostaja le pri slikah, ki predstavljajo vse tiste \u010dudovite zaledenele slapove, ki smo jih lahko plezali na primorski strani na\u0161ih gora v prej\u0161njih desetletjih….<\/p>\n

\"Na<\/a>

Na ozki grebenski rezi med Golovcem in Lopo nam je bilo za razliko od plezanja slapov vseeno za temperaturo ozra\u010dja<\/em><\/p><\/div>\n

Res pa je tudi, da se da led plezati vedno \u0161e nekaj dni dlje, kot bi si \u010dlovek mislil iz Ljubljane, ne da bi \u0161el dejansko pogledat v na\u0161e hladne doline, ki vsaj pono\u010di \u0161e nekaj \u010dasa dr\u017eijo temperaturo pod ledi\u0161\u010dem in s tem ohranjajo kvaliteto ledu. Sinji slap je bil super, Teranova prav tako, v Luciferju nam je bilo toplo, v Tamarju pa smo \u017ee slalomirali med potoki in zato dva dni prebili raje v bolj varnem terenu Hanzove poti ter vedno lepem grebenu Golovec \u00e2\u20ac\u201c Lopa, slovensko italijanski razli\u010dici znamenitega pre\u010denja Midi \u00e2\u20ac\u201c Plan nad Chamonixom.<\/p>\n

Smu\u010danje<\/strong><\/p>\n

Kot vsako leto sem komaj \u010dakal, da za\u010dnem na polno smu\u010dati. Prvi\u010d sem uspel zapolniti ve\u010dino mest na sedmih tednih turne smuke s slovenskimi udele\u017eenci, \u017ee jeseni. Tega sem bil vesel saj je to potrdilo, da se imamo skupaj fino. A sem bil prav zaradi tega toliko bolj nervozen, ko se je jesen tako dobro upirala. Saj se nismo mogli prito\u017eevati nad tako lepimi dnevi vse tja do Novega leta. Med \u00bbprihajanjem k sebi\u00ab sem veliko planinaril in bilo je res ki\u010dasto lepo. Na sre\u010do ga je v zahodnih Alpah padlo ve\u010d. Ne ravno toliko kot so ga obljubljale frirajderske spletne strani, ki koli\u010dino napihujejo skoraj toliko kot jutranja poro\u010dila s slovenskih smu\u010di\u0161\u010d. Me zanima kako se slovenska smu\u010di\u0161\u010da zmenijo za \u00bbnakladalni\u00ab koeficient glede na dejansko koli\u010dino snega. Vsekakor je impresivno, da se tega kar nekako dr\u017eijo, vsi nalo\u017eijo 300%, nih\u010de bistveno ne odstopa. \u010ce bi, bi bili konkurenti jezni, \u010de bi pa po resnici povedali, da imajo pet cm snega pa po\u0161tenje ne bi bilo popla\u010dano saj ne bi \u0161el nih\u010de tja smu\u010dat kljub temu, da bi sami pri sebi vedeli, da tudi drugod nimajo ve\u010d kot 5 cm. Hecna je na\u0161a potro\u0161ni\u0161ka nrav. V La Gravu je sneg bil a vreme za \u010das na\u0161ega obiska ni dovoljevalo smuke pod sevrnim ostenjem La Meije. Zato smo \u0161li drugam, Alpe d Huez in nekaj lepih turnih smukov. Ne\u017ei, ki je ob\u010dutljiva na klasifikacijo sestave snega povpre\u010dnega slovenskega turnega dopisnika , ki pozna le pr\u0161i\u010d, zbit pr\u0161i\u010d, napihan pr\u0161i\u010d, moker pr\u0161i\u010d in gnil pr\u0161i\u010d (aja \u0161e skorjast pr\u0161i\u010d), sem obljubil, da ne bom lagal. Suhega pr\u0161i\u010da res ni bilo veliko, dokler se nismo raz\u0161li.<\/p>\n

\"La<\/a>

La Grave – La Meije<\/em><\/p><\/div>\n

A naslednji dan so La Grave odprli in s Toma\u017eem, ki je bivanje tam podalj\u0161al, sva zelo dobro smu\u010dala dasiravno je bilo snega nekaj metrov manj kot obi\u010dajno. Prisegam, da je bilo fino! Pa sej se vidi na zgornji sliki! Ve\u010d sem o La Gravu pisal pred leti <\/a>zato tokrat ne bom. Smu\u010danje preko dolomitske Alta Vie sem moral prestaviti saj Dolomiti, izven lepo urejenih prog niso ponujali prav ni\u010d. Od\u0161li smo v Queyras, najmanj obljudeni narodni park v Franciji, t.i. francoski divji zahod (oz vzhod).<\/p>\n

\"Vzpon<\/a>

Vzpon na Pic Cascavalier, zadaj slikoviti Pic de Rochebrune (3320 m)
<\/em><\/p><\/div>\n

Res ljudi ni bilo veliko a tudi snega manj kot v bli\u017enjem La Gravu. Sploh ju\u017ene strani so bile borne. Pomanjkanje snega smo kompenzirali s kulturo, tako kot se spodobi za \u010das okoli kulturnega praznike. Bojan je imel s seboj zelo staro izdajo poezij, Vlado pa knjige ni potreboval saj je kot ponavadi iz glave nanizal nekaj najbolj\u0161ih del, tokrat srednjeve\u0161kega francoskega pesnika Francoisa Villona, za protiute\u017e Pre\u0161ernu. Ve\u010dina prisotnih je ob borni humanitsti\u010dni podlagi prvi\u010d sli\u0161ala zanj a ob tako prijetnem ve\u010deru in odli\u010dni Vladotovi predstavitvi, smo kasneje verjetno vsi tekli v knji\u017enice po njegovi zbirki Veliki in Mali testament ter Villonov \u017eivljenjepis. \"Silvretta\"<\/a> SIlvretta sredi februarja ni razo\u010darala, tako kot vedno. Lepe ko\u010de in \u010dudovita severna pobo\u010dja. KoloArt<\/em> je zagotovil dobro voljo kot vedno jaz pa dobro smu\u010danje in lepo vreme! \u00ef\u0081\u0160. Po slabem vremenu vedno pride lepo in brez kakega slabega dne na poti ni dobrega smu\u010danja. Letos smo imeli vse to.<\/p>\n

\"Po<\/a>

Na dvomljivi strmini preko sedla Cache Blanche nad dolino Nevache smo se lepo raztegnili<\/em><\/p><\/div>\n

Za turnosmu\u010darski vrhunec dosedanje zime je poskrbela meni dosedaj neznana dolina, Nevache. Za en dan smo se tam ustavili \u017ee na poti iz Queyrasa. V Bolgariji ni bilo dovolj snega in sem spet moral najti dober teren drugje. Naloga ni bila lahka saj je bila bolgarska<\/em> ekipa sestavljena iz smu\u010darjev s katerimi smo bili \u017ee marsikje. Ob tuhtanju in brskanju sem dojel, da ne poznam vseh smu\u010darskih visokih poti v Evropi. Na\u0161el sem \u0161e eno, Tour du Thabor okoli doline Nevache. Enoglasna pritrditev na\u010drtu in smo \u0161li. Teden u\u017eivanja ob prijaznih ko\u010dah z dobro hrano in blagodejni samoti je minil kot bi trenil.<\/p>\n

\"Kje<\/a>

Kje so ostali?
<\/em><\/p><\/div>\n

Opravili smo cel krog vklju\u010dno s spustom iz najvi\u0161jega, Mont Thabor- ja (3178 m), ki je bil nad pri\u010dakovanji. Iz odmaknjene doline Etroite smo nato be\u017eali po ni\u017eje le\u017ee\u010dem obvozu, v slabem vremenu a zato dobili naslednji dan smuko od katere se nam \u0161e danes smeje. Komaj \u010dakam, da grem drugo leto spet tja! Kako lepo je odkrivati odmaknjene turnosmu\u010darske oaze miru. Ob\u010dasno utiranje gazi je majhna cena za to. Na sre\u010do je ljudem uhojena smu\u010dina dovolj pomembna, da tam ne bo nikoli gne\u010de. Klasi\u010dna smer na Everest je \u017ertvovana komercialnemu himalaizmu, Haute Route in zimski Chamonix pa sta \u017ertvovana<\/em> masovnemu turnemu smu\u010danju in frirajdu. Prvinski, mirni dnevi se tam najdejo samo ob slabem vremenu. Saj kdaj pa\u0161e tudi “socialna nota” alpinisti\u010dnih in smu\u010darskih metropol (,ki to seveda niso brezveze…) a naj le ostane tako!<\/p>\n

U\u017eivajte preostanek zime in pomlad!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Da ne bo moje zadnje jamra\u0161ko pisanje ostalo predolgo na prvem mestu sem se moral brcniti v rit in spisati nekaj svetlej\u0161ega. Torej o tem, da sem sedaj na polno v gorah, najprej s cepini sedaj pa predvsem s smu\u010deh. Najprej ena o Klemnu V za\u010detku januarja sem ujel najslab\u0161e mo\u017ene razmere in vreme v […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[11,4],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2478"}],"collection":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2478"}],"version-history":[{"count":21,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2478\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2506,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2478\/revisions\/2506"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2478"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2478"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2478"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}