Pomlad (kje je \u017ee to!.) je minila v divjem ritmu smu\u010danja, plezanja in glasnega dru\u017einskega \u017eivljenja. Po kon\u010danem smu\u010danju sredi maja, smo kot vedno od\u0161li na plezalne po\u010ditnice\/trening pred poletno sezono. Zelo sem bil \u017eeljan kontinuiranega plezanja in z Grego La\u010dnom sva se napihovala do konca. Hitro sem pri\u0161el na svoj obi\u010dajni frikovski nivo in neskon\u010dno u\u017eival ob napenjanju in utrujenosti ramenskega obro\u010da. Po prihodu domov sem tempo \u0161e stopnjeval saj je med plezanje pr\u0161el \u0161e kak dan vodni\u0161kega dela in kolesarjenja. Po stari \u0161prtnoplezalni \u0161oli, ki je vklju\u010devala huj\u0161anje, sem si malo tudi trgal od ust. “Bolezen”<\/strong><\/p>\n Tri dni me je zatem kuhala visoka vro\u010dina brez kakr\u0161nihkoli drugih simptomov. Razumel sem, da sem pa\u010d staknil nekaj iz Ulinega vrtca in odle\u017eal tri dni. \u0160e en dan po\u010ditka nato pa bo spet naprej. Torej v Verd. Tam vse poznam in bom sedaj, ko mi \u0161e bolezen vzela kako kilco, preplezal vse. Za\u010delo se je res dobro, lahkotno a na detajlu v WCat-u spet \u010dudni udarci srca in ob\u010dutek uga\u0161anja. V Pokraculji nisem mogel ve\u010d ni\u010d. Spet vro\u010dina, \u0161e huj\u0161a. Ker mi je bilo to \u017ee nenavadno sem se le odpravil k zdravniku. Tam ustaljen postopek, kri, voda, poslu\u0161anje plju\u010d, srca. Vse OK, domov, pit in po\u010divat. \u010cez nekaj dni visoka vro\u010dina ni popustila. Ponoven obisk, tokrat zdravnika, ki je nadome\u0161\u010dal. Ta ob tem, da sem blago pojamral o \u0161portni utrujenosti omeni mo\u017enost miokarditisa. Gulp! Hitro sem se s prijateljem kardiologom zmenil za pregled. Sum ovr\u017een. Google mi je medtem ob vpisovanju \u00bbvro\u010dine brez ostalih simptomov\u00ab brez oklevanja izpljunil: Limfom. Vro\u010dina je \u0161e trajala a tudi napotitev na infeckijsko kliniko ni dalo nobenih odgovorov. Prijatelj, ki je prebolel limfom, mi je v soboto povedal identi\u010dno \u00bbza\u010detno\u00ab zgodbo o odkrivanju njegovega raka. Mislim, da mi je tisti vikend tuhtanje ob predstavljenih dejstvih in hkrati nemo\u010d karkoli storiti ob dela prostih dnevih vzelo nekaj let \u017eivljenja. V ponedeljek zjutraj sem stal \u017ee pred zaprtimi vrati ultrazvo\u010dne diagnosti\u010dne ambulante. Tam so s pregledom trebu\u0161ne votline ovrgli sum na limfom. Super a kaj je potem narobe saj ne zmoram ve\u010d kot pet minut hoje po ravnem brez po\u010ditka, pred tednom dni pa se mi je zdelo, da sem \u00bbnajja\u010di\u00ab na svetu?<\/p>\n Ker nisem mogel plezati niti voditi, sem bil lahko bolj\u0161i o\u010de. \u0160e ne \u0161estletna Ula je prav u\u017eivala na Hanzovi poti na Mojstrovko. Vzpon je zanjo tako ali tako pomenil igro, zame pa pravo zmago po skoraj tromese\u010dnem vegetiranju.<\/p><\/div>\n Prijatelj Miha me je prepri\u010dal, naj grem \u0161e k znani strokovnjakinji za \u0161port in prehrano. Ta je ob nekaj meritvah, tudi t.i. bio impedance, prva izrekla sum na \u00bbskurjenost\u00ab oz pretreniranost. \u00bbHalo, a ni to tisto, ko si zmatran in potem nekaj dni po\u010diva\u0161 in je OK?\u00ab A potem mi je radovednost za\u010dela odpirati odgovore zakaj gre. Sam se namre\u010d nisem mogel pote\u0161iti z diagnozo \u00bbskurjen\u00ab ne da bi vedel kaj v mojem telesu ne dela. \u010ce te zadane kap je posredi strdek, \u010de ima\u0161 plju\u010dni edem ti voda zaliva plju\u010da, \u010de si zlomi\u0161 nogo je zlomljena kost, \u010de si odre\u017ee\u0161 prst vidi\u0161, da prsta ni ve\u010d. Kaj presneto ne dela pri meni, da sem iz stanja vrhunsko pripravljenega \u0161portnika v hipu pristal na stopnji 90 letnika in to ob zdravem srcu in dobro krvno sliko. To me je zanimalo in mi ni dalo miru, odgovora pa nisem dobil kar tako.<\/p>\n Nikoli nisem preve\u010d maral morja. Letos sem po sili razmer tam pre\u017eivel veliko \u010dasa in “kon\u010dno” za\u010dutil \u010dar lagodnega morskega turizma. Brioni so res zakon….!<\/p><\/div>\n Vra\u010danje<\/strong><\/p>\n Zelo malo je napisanega o tej problematiki, sploh v sloven\u0161\u010dini. \u0160e najbolj\u0161a \u010dlanka za na hitro, sta srhljiva zgodba Running on empty<\/a>, ki govori o Sindromu pretreniranosti v teku in pa \u010dlanek Marka Jenkinsa z naslovom Overtaining syndrom<\/a> . Vedel sem za nekaj slovenskih plezalcev, tudi dva, ki sta bila v \u010dasu, ko ju je prizadela ta \u00bbbolezen\u00ab verjetno najbolj\u0161a slovenska \u0161portna plezalca v skali. Poleg teh, vem sedaj \u0161e za najmanj deset znancev bolj ali manj aktivnih \u0161portnikov v Sloveniji, ki se jim je to pripetilo. Kolikor sem uspel govoriti z njimi, ni noben dobil pravega odgovora kaj jih je prizadelo. Velikokrat so bili po dolgih procesih neuspe\u0161nih preiskav, dele\u017eni diagnoz, ki se jih sicer, da ugotoviti zelo preprosto (plju\u010dnica, mononukleoza ipd). Res pa je, da se pretreniranost lahko ob zapoznelem zavedanju in (pre)pozni prekinitvi treninga manifestira tudi \u017ee s \u00bbkonkretnimi\u00ab boleznimi kot so npr. revmatoidni artritis, plju\u010dnice, sr\u010dne aritmije ipd. Prijatelja iz Chamonixa sta mi potem, ko sem jima opisal zakaj se morda letos poleti ne bomo videli, povedala za \u0161vicarskega gorskega vodnika, njunega prijatelja, ki je opisoval podobne probleme in \u017ee nekaj mesecev boleha za fantomsko boleznijo z enakimi simptomi in ne more ni\u010d. Povedal mi je svojo zgodbo, diagnozo s pomo\u010djo analize hormonov ter za knjigo ameri\u0161kega avtorja dr. Willsona z naslovom Adrenal Fatigue, ki mu je za nekaj mesecev postala Biblija. Odli\u010dno napisana knjiga, ki je napisana v tudi laikom prijaznem jeziku a vseeno ostaja dovolj strokovna, da ne dopu\u0161\u010da dvomov. Ponudila mi je odgovore, namesto katerih so mi v UKC v diagnozo zapisali \u00bbtega ne moremo pojasniti\u00ab. Knjiga je resda napisana za \u00bbpretreniranosti\u00ab v modernem poslovnem svetu torej predvsem z mentalnim stresom in ne z vidika \u0161porta a bistvo je isto. Grozljiv je sum zakaj se tovrstnega problema utrujenosti nadledvi\u010dne \u017eleze ne \u00bbpriznava\u00ab oz ne diagnosticira. V veliki meri zaradi zavarovalnic! Preve\u010d ljudi in \u0161e ve\u010d jih bo v tem naspidiranem na\u010dinu \u017eivljenja, ko je treba biti vedno bolj\u0161i in bolj\u0161i, vedno znova se je potrebno dokazovati, trpi za tem problemom. Zavarovalnice bi morale od\u0161tevati blazne vsote za nekaj kar sedaj enostavno ni bolezensko stanje. Res pa je, da opisan \u00bbproblem\u00ab v dana\u0161nji moderni slu\u017ebi ni tako akuten (storilnost bo slaba a \u010dlovek bo \u0161e vedno lahko fizi\u010dno prisoten in sedel za pisalno mizo) kot je za vsakega \u0161portnika . Za te lahko nadaljevanje te\u017ekih treningov ob prvih opozorilnih znakih pretreniranosti pomeni zaplete, ki velikokrat pomenijo konec \u0161portne kariere. \u0160portniku se kaj bolj groznega (razen smrti seveda) ne more zgoditi. Sam sem bil \u017ee velikokrat po\u0161kodovan. Kamen mi je razbil li\u010dnico, zlomil sem si nogo in roko, zaradi omrzlin mi manjkata prsta na nogi, zlomljen nos zaradi padca itd. A ni\u010d, prav ni\u010d se ne da primerjati z opisanim. Vse skupaj se je odra\u017ealo tudi s precej zmanj\u0161ano sposobnostjo prena\u0161anja stresa vseh vrst in napadi nemira, skratka psiha. Dobil sem veliko prijateljskih nasvetov k meditaciji in podobnim. Zelo te\u017eko se je spraviti k meditaiciji ob dveh majhnih otrocih. V teku “vra\u010danja” sem dojel, da je moj obi\u010dajni \u017eivljenski slog sam po sebi meditacija. Le, da sem v nekem trenutku s to meditacijo preteral. Ko sem tokrat lahko za\u010del postopoma “prodirati”proti vrhu \u0160marne gore se je vse skupaj za\u010delo hitro popravljati. Dojel sem, da sem odvisne\u017e. Odvisne\u017e od akcije in gibanja. Tega ni moglo nadomestiti prav ni\u010d drugega. Nekako se strinjam z znanim jazz pianistom Joe Zawinulom, ki je neko\u010d dejal: “If I stop playing, I die”!<\/p>\n Velik problem, ki sem ga tudi opazil je dejstvo, da \u0161portniki, tako vrhunski kot resni rekreativni, nimamo ve\u010d mo\u017enosti imeti zdravnika medicine \u0161porta kot osebnega zdravnika. Torej zdravnika, ki bi te prvi trenutek za\u010del soditi kot \u0161portnika z vsem kar to nosi s seboj. Ta zgodba se je kon\u010dala kot nelegalna pred kakimi desetimi leti. Res \u0161koda! Sam in tudi vseh tistih 10+ znancev in prijateljev, za katere vem, da so preboleli stanje pretreniranosti (ali pa\u010d adrenalne iz\u010drpanosti) bi si prikraj\u0161alo dolge tedne negotovosti ali so ali niso \u00bbna smrt\u00ab bolani. Predno bi bolj po naklju\u010dju izvedeli zakaj res gre.<\/p>\n![\"???????????????????????????????\"](\"http:\/\/tomazjakofcic.com\/wp-content\/uploads\/2016\/01\/gr\u0161ka_idila_a.jpg\")
<\/a> Vse s ciljem biti res dobro pripravljen za poletje. Z Grego sva takoj po prihodu domov preplezala projekt v najbolj strmem delu ju\u017ene steni Ru\u0161ice (moja peta nova smer v steni) a nama v najte\u017ejem razte\u017eaju, ki je pravi previsni spektakel, ni uspelo prosto. Zato sva, predno nama uspe, \u0161e skromno tiho. Za intermezzo moram to plezanje opisati saj je bilo za naju skoraj sme\u0161no. Kljub temu, da plezam \u017ee 30 let, vedno znova pozabljam kako pomembna je vplezanost. Nivo v plezali\u0161\u010du pomeni v resni, nenavrtani alpinisti\u010dni smeri bore malo. Tudi tokrat sva se zaslepljena od teko\u010dega plezanja na pogled do ocene 7b+ v preteklih tednih, zagnala v najin nekaj let star projekt. ![\"11351191_10152918368027081_6316437437961306459_n\"](\"http:\/\/tomazjakofcic.com\/wp-content\/uploads\/2016\/01\/11351191_10152918368027081_6316437437961306459_n1.jpg\")
<\/a> Tega sva za\u010dela na hladen, pozno oktobrski dan leta 2011. Za mano je bila odli\u010dna sezona v hribih z Ulino smerjo v Triglavu, Viki Kremo v Tofani, Piola v Eigerju itd, za Grego podobno. Oba sva bila vplezana kolikor se da in temu primerno tudi plezala v Ru\u0161ici, teko\u010de, zbrano. Le tu in tam kak klin in svedrovec. A bil je peklenski mraz, konec oktobra dobi Ru\u0161ica le malo sonca saj \u0160pik me\u010de nanjo hladno senco. Malo pod vrhom, v najte\u017ejem razte\u017eaju sva za\u010dutila, da bova pokvarila najte\u017eji razte\u017eaj s prevelikim \u0161tevilom svedrovcev, \u010de bova nadaljevala saj je (tudi) mraz dobro izpil mo\u010d . V naslednjih letih se nikakor nisva mogla spraviti nazaj. Vedno je pri\u0161lo kaj vmes, predvsem pa ni bilo prave samozavesti. Letos junija sva se po\u010dutila solidno mo\u010dna in \u0161la. A kot re\u010deno malo pozabila , da nisva vplezana na na\u0161o alpsko sceno. In potem sem \u017ee nekaj metrov nad tlemi preklinjal zakaj zaboga nisem prvi\u010d dal kak svedrovec ve\u010d. Saj dr\u017eal sem lahko \u010disto majhne oprimke, le premakniti se nisem upal s \u00bbpodnom\u00ab tako blizu. Podobno se je dogajalo Gregu v njegovem razte\u017eaju. In tako dalje vse do roba stene. Najte\u017eji razte\u017eaj sva precej bogateje opremila kot je bilo predvideno pred \u0161tirimi leti. Tola\u017eila sva se, da sva pa\u010d sedaj starej\u0161a in si to lahko privo\u0161\u010diva. Naslednji dan ni bilo mi\u0161ice na telesu, ki ne bi bolela. Z adrenalinom prepojeno telo je prej\u0161nji dan kr\u010devito stiskalo prav vsako mi\u0161ico telesa. Kljub temu se nisem dal in teral dalje. \u010cez nekaj dni spet v hribe. Tokrat z Branetom Martin\u010di\u010dem \u00e2\u20ac\u201c \u017dutim. Mojim prvim soplezalcem s katerim sva prvi\u010d sama v veliki steni preplezala Direktno v \u0160tajerski Rinki, 27 let nazaj. \u017duti je imel vmes kakih 20 let dolgo plezalno pavzo, zdaj pa sva se zmenila, da greva spet, za njegov revival.<\/em> Pono\u010di spet nisem najbolje spal, saj je bila nekajmese\u010dna Mija nemirna. V Vratih se nisem po\u010dutil dobro in zato sem izbral najbolj udoben cilj \u00e2\u20ac\u201c smer Helbo. Kratek dostop in sestop ob vrvi po Metropolisu, tak je bil plan. V la\u017ejih razte\u017eajih sem plezal v redu, v najte\u017ejem, kjer se je treba napihniti v gladkem skalnem trebuhu pa mi je srce nenadoma nekajkrat mo\u010dno udarilo. Ker je \u017duti \u017ee prej izprosil sestop ob pla\u010dilu kosila in pija\u010de sva po tem hitro pripravila vrvi in sestopila. Med spusti ob vrvi sem se po\u010dutil kot bi bi nekdo po\u010dasi zmanj\u0161eval dovod elektrike. Komaj sem se privlekel do avtomobila v Vratih.<\/p>\n<\/a><\/a>