{"id":233,"date":"2009-05-22T04:24:19","date_gmt":"2009-05-22T12:24:19","guid":{"rendered":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/?p=233"},"modified":"2009-11-14T10:50:07","modified_gmt":"2009-11-14T09:50:07","slug":"slika-z-vrha-in-prvi-vtisi","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/2009\/05\/22\/slika-z-vrha-in-prvi-vtisi\/","title":{"rendered":"Slika z vrha in prvi vtisi"},"content":{"rendered":"<p>Kon\u010dno smo se vrnili v bazni tabor. Kot se vodni\u0161ki vzpon razlikuje od alpinisti\u010dnega, se tudi sestop. S prijatelji bi z vrha odbrzel vsaj do tabora 2, \u010de ne \u0161e ni\u017eje. Tu pa se je sestop zavlekel na dva dni.<\/p>\n<p>16. maja smo po dobro preu\u010deni vremenski napovedi, ki jo dobivamo iz \u0160vice, krenili iz baze direktno do tabora 2. To je bil za nekatere, v neznosni vro\u010dini, velik zalogaj. Naslednji dan smo po\u010divali in se pripravljali na prihodnje dni. 18. smo ob 5ih zjutraj krenili in po petih urah dosegli tabor 3, zadnje ure ponovno v pripekajo\u010dem soncu. Od tu dalje je bil nas pomo\u010dnik dodatni kisik. Sam sem ga uporabljal prvi\u010d in moram re\u010di, da je prijazni plin res velik pomo\u010dnik pri vzponu. Brez ve\u010djih te\u017eav smo zato naslednji dan dosegli tabor 4 na Ju\u017enem sedlu (7920 m). Na ugledni vi\u0161ini se nahaja prava pisana vasica oblo\u017eena s kisikovimi bombami. Nekateri kraj imenujejo najvi\u0161je smeti\u0161\u010de na svetu. Ni dale\u010d od resnice, vseeno pa poznavalci pritrjujejo, da se je stanje v zadnjih letih precej izbolj\u0161alo. Resne odprave pospravijo vse za seboj.<\/p>\n<p>Na sedlo smo pri\u0161li malo pred poldnevom. \u017de med potjo sem po radijski zvezi izvedel, da je sodelavec Willy s tremi klienti dosegel vrh ob sedmi uri zjutraj. Okoli 13. ure so se vrnili iz v oblake zavitega vrha. Popoldan smo hoteli malo dremati a nam je drama obnemoglega alpinista na vi\u0161ini 8600 metrov to prepre\u010dila. Najprej je bil zagnan celo la\u017eni alarm, da je obnemogla ena od hrva\u0161kih alpinistk, ki so se ta dan povzpele na vrh. Mimogrede, danes so mi zaupale, da Carice vodijo s 4:1 s hrva\u0161kimi mo\u0161kimi osvajalci Everesta. Zoperstavlja se jim samo Stipe Bo\u017ei\u00c4\u2021, ki je sicer na Everest priplezal dvakrat.<\/p>\n<p>Drama se je do ve\u010dera sre\u010dno razpletla, spet ob pomo\u010di Willya, ki je le kako uro po prihodu z vrha krenil s \u0161erpami \u0161e enkrat gor do vi\u0161ine 8200 in privlekel obnemoglega dol. Patagonian Brothers, kakor se imenuje njuna mala firma, sta upravi\u010deno, ob vseh njunih re\u0161evalnih posegih, glavna junaka sezone!<\/p>\n<p>Ker sem vedel, da so moji klienti nekoliko \u0161ibkej\u0161i od Williyevih sem se odlo\u010dil, da krenemo proti vrhu \u0161e malo prej kot oni, ob pol devetih zve\u010der. Napaka; Chris, Kevin in Amanda so se ta ve\u010der po\u010dutili odli\u010dno in nebodiga treba smo se zna\u0161li na vrhu \u017ee ob \u0161tirih zjutraj. Obzorje se je \u017ee rde\u010dilo a zaradi mraza nismo \u010dakali na svit predolgo.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-234\" title=\"na-vrhu-e\" src=\"http:\/\/tomazjakofcic.com\/wp-content\/uploads\/2009\/05\/na-vrhu-e.jpg\" alt=\"na-vrhu-e\" width=\"512\" height=\"384\" srcset=\"http:\/\/tomazjakofcic.com\/wp-content\/uploads\/2009\/05\/na-vrhu-e.jpg 512w, http:\/\/tomazjakofcic.com\/wp-content\/uploads\/2009\/05\/na-vrhu-e-470x352.jpg 470w\" sizes=\"(max-width: 512px) 100vw, 512px\" \/><\/p>\n<p>\u010cudoviti pogledi, kot z letala, so se nam odprli \u0161ele z grebena med glavnim in Ju\u017enim vrhom. Kot obi\u010dajno smo v Hillaryevi stopnji naleteli na prometni zama\u0161ek, sicer pa brez problemov sestopili do desetih nazaj na Ju\u017eno sedlo. Kot predvideno, smo \u0161e en dan prespali na sedlu in naslednji dan nadaljevali proti drugemu taboru.<\/p>\n<p>Vzpon z ju\u017ene strani me je presenetil z lepoto smeri. Niti slu\u010dajno ne gre za dolgo\u010dasno <em>\u0161tamfarsko<\/em> smer. \u017de Ledeni slap, \u010de od\u0161tejemo nevarnost, ponudi prav zabavno kobacanje preko ne\u0161tetih ledenih odlomov in razpok. Vzpon po ju\u017eni vesini Lotseja, preko Rumenega pasu in \u017denevskega rebra pa ponuja res \u010dudivite razglede na Cho Oyu, verigo Ngozumb in Gja\u010dung Kang (7952 m). Prav vzhodno steno slednjega sem gledal prakti\u010dno dva meseca, odli\u010dno se jo vidi \u017ee iz Zahodne globeli in tabora 1, in se \u010dudil, da ena najlep\u0161ih linij v najvi\u0161jih gorah \u0161e ni preplezana. Ena sama re\u0161ljiva linija preko 2000 metrske stene. Leta 1999 sta logistiko plezanja te stene re\u0161ila Andrej \u0160tremfelj in Marko \u010car. Jeseni istega leta smo potem preplezali &#8220;le&#8221; severno steno, za vzhodno pa je zmanjkalo \u010dasa. Prav fino bi bilo, \u010de bi se cilja, glede na dosedaj vlo\u017eeno, lotila slovenska naveza. Resni\u010dno eden najbolj vabljivih himalajskih ciljev. Poizkusila je \u0161e ameriska naveza (Bruce Miller &amp;co) a zaradi nesre\u010de odnehala.<\/p>\n<p>Dovolj, moram na ve\u010derjo. Ko pridem v civilizacijo bom nalo\u017eil \u0161e kak\u0161no sliko z ju\u017enega grebena.<\/p>\n<p>Lep pozdrav!<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kon\u010dno smo se vrnili v bazni tabor. Kot se vodni\u0161ki vzpon razlikuje od alpinisti\u010dnega, se tudi sestop. S prijatelji bi z vrha odbrzel vsaj do tabora 2, \u010de ne \u0161e ni\u017eje. Tu pa se je sestop zavlekel na dva dni. 16. maja smo po dobro preu\u010deni vremenski napovedi, ki jo dobivamo iz \u0160vice, krenili iz [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/233"}],"collection":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=233"}],"version-history":[{"count":5,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/233\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":237,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/233\/revisions\/237"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=233"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=233"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=233"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}