{"id":2061,"date":"2013-11-03T21:45:08","date_gmt":"2013-11-03T20:45:08","guid":{"rendered":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/?p=2061"},"modified":"2013-11-05T09:16:02","modified_gmt":"2013-11-05T08:16:02","slug":"jugoslavija","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/2013\/11\/03\/jugoslavija\/","title":{"rendered":"(Sloven\u0161\u010dina) Jugoslavija"},"content":{"rendered":"<p>Jugoslavija od kod lepote tvoje?<br \/>\nV Mi\u0161ji pe\u010di (kje pa drugje?) sem si po\u0161kodoval komolec, tik pred tako pri\u010dakovanem plezalnem izletu, kamorkoli, samo, da se gre plezat za dva tedna. Ker tudi Tinca \u0161e ni \u010disto sanirala po\u0161kodbe prsta je moja dolgoletna \u017eelja nehote pri\u0161la v prvi plan, road trip po biv\u0161i Jugoslaviji. Obredel sem \u017ee veliko sveta na vzhodu in zahodu a \u0161e nikoli nisem bil ni\u017eje od Hrva\u0161ke po dr\u017eavah biv\u0161e Juge. Tudi JLA sem leta 1989 (sem imel kao neke veze), slu\u017eil na Hrva\u0161kem. Ravno sem na polno za\u010del plezati, \u0161lo mi je dobro, bil sem kategoriziran \u0161portni plezalec, pa sem moral za eno leto v sivozeleno uniformo. Bila je navada, da so slovenski fantje slu\u017eili bolj na vzhodu, Srbi, \u010crnogorci pa so prihajali na zahod. Prve tri mesece sem tako \u0161e imel kakega Slovenca okoli sebe nadaljnih osem pa sem bil edini med Bosanci, Srbi, Albanci in Makedonci. 40 se nas je zna\u0161lo v skladi\u0161\u010du oro\u017eja globoko v gozdovih Gorskega Kotarja. Vsi smo bili v enakem zosu in z nekaj med njimi sem se spoprijateljil \u00bbdo groba\u00ab. In takrat sem si obljubil, da bom \u0161el pogledast od kje so ti ljudje doma. Kar je sledilo v naslednjih letih je ta prijateljstva kruto presekalo. Vsaj najbolj\u0161ega med njimi, Bosanca Zdenka iz Travnika, sem \u017ee nekajkrat poizkusil najti na spletu a ni\u010d ni pri\u0161lo ven. Glede na najegov rado\u017eiv a klen karakter mi je bolj ali manj jasno kak\u0161na je bila njegova usoda&#8230;<br \/>\nOd takrat dalje, sploh v \u0161tudentskih letih sem, tako kot vsi \u0161tudentje rad poslu\u0161al jugoslovansko muziko in \u0161e vedno jo imam rad. Ni bilo \u0161tudentskega \u017eura brez velikih koli\u010din glasbe Bajage, Bala\u0161evi\u010da, Bijelo dugme, Riblje \u010dorbe itd&#8230;Na vsakem plezalnem izletu ali odpravi so bili avtomobili zametani z njihovimi kasetami. In vseskozi je bilo potovanje po \u00bbJugi\u00ab nekje na vrhu \u017eelja a se ni nikoli pririnilo pred vse plezarije in odprave. \u0160e najbli\u017ee je bila, ko sem bil nekaj let motorist. Smo s Puhijem in Matja\u017eem \u017ee skoraj zakurbljali pa me je \u0161tihnilo v kri\u017eu. Potem je pri\u0161la Ula, motor je \u0161el od hi\u0161e in Juga po\u010dakala na primerni trenutek. Tokratne po\u0161kodbe so bile dobro namerjene brce, spokali smo kombi in se odpeljali na nepozabno potovanje.<br \/>\nDa se ne bi takoj izolirali od vseh znancev smo najprej od\u0161li v Beograd, k Nini (in Mihu). Vslabih dveh dneh smo obleteli center lepega velemesta, tekli na Avalo, se son\u010dili na Kalamegdanu in zaman prosili, da nas spustijo v Hi\u0161o cvetja, ki so jo ravno pripravljali na Jovankin pogreb. Od Nine smo dobili tudi dobre napotke za nadaljno pot. \u010ce kdo, potem ona pozna ve\u010dino alpinistov in dobrih plezalnih podro\u010dij (pa \u0161e koga&#8230;:-)) na podro\u010dju biv\u0161e dr\u017eave. Tako smo se zapeljali do Ni\u0161a, se okopali v tamkaj\u0161njih toplicah in od\u0161li v sotesko Jela\u0161nice in \u0161e naprej proti gori Tren. Prespali smo \u00bbBogu iza nogu\u00ab, na \u010dudovitem gozdnatem pomolu visoko nad dolino. Naslednji dan plezali v soteski Jela\u0161nice in se popoldan odpeljali proti Makedoniji. Mojca in Brecelj sta bila v Prilepu na tedenskem balvaniranju in naslednji dan smo tako pre\u017eiveli med lepimi balvani. Plezala so samo dekleta vklju\u010dno z Ulo, po\u0161kodovana mo\u0161ka pa sva samo spotala. Po dveh dneh smo se poslovili in se odpeljali proti Ohridu. Malo z bar\u010dico sem ter tja po njem, lepo ni kaj, a sprehod po fancy mestu z butiki, nas je opozoril, da smo od\u0161li na to pot prav zato, da se ognemo tak\u0161nim krajem. Tako smo spremenili plan in se namesto spanja v Ohridu podali pozno popoldan na pot preko Albanije proti \u010crni gori. Tisti ve\u010der je bil \u0161okanten, predvsem za na\u0161 kombi. Tudi na novih cestah, ki so ve\u010dino brez talnih oznak so se lahko nenadoma pojavile zelo neprijetne, globoke udarne jame. Vi\u0161el albanske cestne \u0161lamparije pa je bil zaklju\u010dek nedokon\u010dane avtoceste skozi Tirano. Brez kakr\u0161ihkoli oznak ali opozoril smo na polno prileteli na razrito gradbi\u0161\u010de. Sledilo je dve uri blodenja po Tirani predno smo se kon\u010dno zna\u0161li na cesti proti \u010crni gori. Ko smo prevozili \u010drnogorsko mejo, se mi je zdelo, kot, da smo pri\u0161li domov. Verjamem pa, da bo, ko se bomo odpravili v Alabnijo za dalj \u010dasa, prijetneje. Tokrat nam je slu\u017eila le za most med Makedonijo in \u010crno goro.<br \/>\nPrav \u010crna gora je predstavljala vi\u0161ek na\u0161ega potovanja. Veliko prijateljev nam je povedalo, da je lepa a vseeno nismo pri\u010dakovali tako dobrega vtisa. \u017de prvi dan ob plezanju v kanjonu reke Mora\u010de, nisem mogel verjeti kako zelo dobro to plezali\u0161\u010de je, predvsem pa kak potencial podro\u010dje skriva. Ne bom se zmotil, \u010de re\u010dem, da podro\u010dje s \u00bbpravimi rokami\u00ab lahko razvije v podro\u010dje ala Arco. Sigurno pa ve\u010dje in vsaj tako dobro kot npr. St. Leger v Provansi. Tudi doma\u010dini se tega ne bi branili. Na hitro sem govoril z lastnikom hostla ob vzno\u017eju in na prvo \u017eogo je dejal, da nudi zastonj bivanje za morebitne opremljevalce. Prepri\u010dan sem, da v dogovoru z dokaj mo\u010dno skupnostjo doma\u010dih plezalcev, ki so naredili \u017ee veliko delo, tudi material ne bi bil problem.<br \/>\nOd tam smo krenili naprej proti morju. Prvi postanek kraj kjer je gemblal James Bond, Sv. \u0160tefan. Presenetilo je, da se na slikoviti rt sploh ne da priti, \u010de nisi gost v tamkaj\u0161njem hotelu. Celoten polotok je namre\u010d hotelski kompleks v lasti singapurskega podjetja Aman. (http:\/\/www.amanresorts.com\/amansvetistefan\/resort.aspx). Cene v hotelu se gibljejo med 950 in 3500 \u00e2\u201a\u00ac na dan. Halo? Na\u0161e celotno, dvotedensko potovanje nas bo pri\u0161lo manj kot ena no\u010d v najcenej\u0161i sobi kompleksa? Pa to je naro! Hud lusuz, dobro gre \u010crnogorcem, si mislim, ko izvem, da je rt prehajal iz rok doma\u010dinov k Titu, nato k dr\u017eavi, ki ga je nato oddala singapurskemu podjetju. A mi mo\u017eakar, ki opravlja vlogo vratarja, hitro predstavi realno situacijo. Doma je tri ure vo\u017enje dale\u010d in se mora vsak dan voziti na 12 urni delovnik. Njegova pla\u010da je 250 \u00e2\u201a\u00ac.<br \/>\nNadaljevali smo v Kotor. Tudi tam veliko luksuza. Vsak dan v zaliv prihajajo filmsko velike kri\u017earke, ki s krova spustijo na stotine turistov, ki zapravljajo denar po \u0161tevilnih butikih starega pristani\u0161kega mesteca. Proti ve\u010deru se vrnejo na krov in med ve\u010derjo \u017ee plujejo proti naslednjemu pristani\u0161\u010du.<br \/>\nNa\u0161 cilj je bil tudi obisk gore Lov\u010den, kjer se nahaja Njego\u0161ev mavzolej. Lahko bi \u0161li pe\u0161 a do vrha je predale\u010d, da bi se lahko oba s Tino zvrstila v enem dnevu zato vo\u017enja z avtom. Zavita, dolga a zelo slikovita cesta vodi prav na vrh gore kjer stoji mavzolej. Gor smo pri\u0161li v pozno popoldanskih urah v lepi ve\u010derni svetlobi. Razgledi \u0161irom \u010drne gore so bili \u010dudoviti. Spanje ob morju in naslednji dan proti Durmitorju. Postanek je bil v \u017dabljaku, tamkaj\u0161njem smu\u010darskem in gorni\u0161kim centrom. V bistvu gre za dokaj majhen kraj, ki je s svojimi pisanimi strehami mo\u010dno sppominjal na El Chalten v Patagoniji. Uspela sva izmeni\u010dno ste\u010di do Jablan jezera, ki je dober razglednik na celoten masiv Durmitorja, predno smo se odpeljali preko masiva proti Bosni. \u010cudovita, samotna cestica se vije preko gorovja. \u010crna gora je neverjetno lepa in \u010dudovito jesensko vreme jo je delalo naravnost pravlji\u010dno. Tja se vrnemo sto posto!<br \/>\nKot v vseh republikah je bil tudi \u010das v Bosni razdeljen na turizem in plezanje. V turisti\u010dnem delu je bil ve\u010derni Mostar, obisk Jajca, vmes bitke na Sutjeski, Neretva in dalje do Sarajeva s Tunelom pre\u017eivetja in Ba\u0161\u010dar\u0161ijo z najbolj\u0161imi \u010devapi ever, pri \u017delju. Za dan plezanja smo izbrali novo, odli\u010dno plezali\u0161\u010de Pecka. Res lepo in primerno za dru\u017einsko plezanje, le tip plezanja (luknjice ala Montsant) mi ni pisan na ko\u017eo a to je moj osebni problem. Preko Banje Luke nazaj v Hrva\u0161ko in po dveh tednih jasnega vremena, ob rahlem de\u017eju nazaj domov.<br \/>\nZa nami je \u010dudovito potovanje, ki ima samo eno napako. Da je bilo prekratko! \u0160e enkrat toliko \u010dasa, bi bilo ravno prav za popoln odklop in malo lagodnej\u0161e odkrivanje. Vseskozi na celi na\u0161i poti smo sre\u010devali prijazne ljudi, niti enkrat nismo naleteli na kakega te\u010dne\u017ea. \u010ce smo se na kak\u0161nem kri\u017ei\u0161\u010du malo lovili nam niti slu\u010dajno ni nih\u010de trobil ali bentil (vam je to znano?:-)), ampak so ljudje sami od sebe takoj pristopili in nam pomagali z nasveti. Najprej seveda slovenski refleks: \u00bbKa pa ta ho\u010de?!\u00ab, a na lepo besedo smo se hitro navadili. Sedaj vem, da je zgodbica, ki sem jo nekje prebral z naslovom Nekaj kar na Zahodu ne poznate, \u0161e kako resni\u010dna&#8230; Pride \u010dlovek k \u010devljarju na Ba\u0161\u010dar\u0161iji in bi rad, da mu le ta naredi \u010devlje. \u010cevljar mu prijazno odvrne: \u00bbPoglej, zraven mene je \u0161e en \u010devljar, tudi on ima, tako kot jaz, \u017eeno in dva otroka, ki jih mora pre\u017eiveti. Jaz sem danes \u017ee prodal en par \u010devljev zato te prosim, \u010de gre\u0161 k njemu. Tudi on je dober \u010devljar\u00ab Kako druga\u010dna je ta zgodba od slovenske ponarodele zgodbice kjer, Slovenec napi\u0161e pismo Bo\u017ei\u010dku (ali Dedku Mrazu, nima veze): \u00bb Dragi Bo\u017ei\u010dek (ali pa\u010d Dedek Mraz), za Novo leto si ne \u017eelim ni\u010d drugega kot, da sosedu crkne krava&#8230;\u00ab<br \/>\nBo kdo rekel, da Ula pri svojih \u0161tirih ni\u010d ne \u0161teka od vsega tega. Res je, premajhna je \u0161e. Medtem, ko sva npr. midva glasno ob\u010dudovala lepe prizore z vrha Lov\u010dena, je skoraj v isti glas kri\u010dala od navdu\u0161enja nad trobenticam podobnimi ro\u017eami in predlagala, da bi bile super za ve\u010deno salato. Vsi smo na tem potovanjcu dobili zvrhano mero, le obzorja so razli\u010dna.<br \/>\nRoka se hitro zdravi. Dobro, saj bo morala \u017ee \u010dez dober teden biti nared. Da bo le kaj lepega vremena tam doli.<\/p>\n<p><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Jugoslavija od kod lepote tvoje? V Mi\u0161ji pe\u010di (kje pa drugje?) sem si po\u0161kodoval komolec, tik pred tako pri\u010dakovanem plezalnem izletu, kamorkoli, samo, da se gre plezat za dva tedna. Ker tudi Tinca \u0161e ni \u010disto sanirala po\u0161kodbe prsta je moja dolgoletna \u017eelja nehote pri\u0161la v prvi plan, road trip po biv\u0161i Jugoslaviji. Obredel sem [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[7,6],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2061"}],"collection":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2061"}],"version-history":[{"count":32,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2061\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2088,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2061\/revisions\/2088"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2061"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2061"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2061"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}