Planinski grabe\u017e<\/p>\n
Spet sem se odlo\u010dil, da poizkusim realizirati eno od starej\u0161ih \u017eelja. Velika zajeda med \u010copom in Korenino se ka\u017ee na dale\u010d kot o\u010diten prehod preko strme vr\u0161ne stene Centralnega stebra severne stene Triglava. Z Markom sva si prehode ogledovala iz kotla nad Hlebcem \u017ee med taborom v Vratih pred dvemi leti. Letos sem \u0161el na prvi ogled \u017ee kmalu, hotel sem od blizu pogledati v veliki kot, ki se na ve\u010dini slik ka\u017ee neprijazen in moker. S Puhijem sva priplezala po \u010copovem stebru in pod najte\u017ejim delom zavila desno do vzno\u017eka kota.Tudi od blizu je bil odbijajo\u010d, sredi junija je iz njega voda kar drla. Vseeno sem preplezal en razte\u017eaj, da se prebije led in se spustil nazaj. Najbli\u017eji pobeg je bil po smeri Srp. O sre\u010di v nesre\u010di med plezanjem Srpa sem pisal \u017ee zadnji\u010d….<\/p>\n
Ko se je noga pozdravila je bil \u010das za resno akcijo. S Puhijem sva od\u0161la gor za dva dni in preplezala preko najte\u017ejega dela, ve\u010dinoma s pomo\u010djo tehnike. Na prosto plezanje po povsem mokri po\u010di in strehi ni bilo misliti. Takoj po veliki strehi je bila skala suha in lepa kar je dalo zagona za naprej. Izplezala sva, da se ne bi ponavljala, po \u010copu. Puhi se je odlo\u010dil, da ima dovolj mokrote. Tudi \u010dasovni razpored njegovih obveznosti ni sovpadal z mojo nervozo. Marko Prezelj se je v tem \u010dasu vrnil iz Ecrina in hitro sva se zmenila za plezanje. Po ogledu spodnjega dela sva 9. julija zakopala zares. Spodaj sva plezala preko Hlebca nad Skala\u0161ko in v njemu na\u0161la veliko klinov, na ozki polici na vrhu Hlebca, kjer se stena prevesi na\u0161la sidri\u0161\u010da za spust, celo fiksno vrv, ki pelje navzdol v grapo Maratonke. \u010cudne re\u010di! Naslednji \u0161tirje razte\u017eaji (VII-, VII+, VII+\/VIII-, VI+) do stika z Zlatorogovimi policami spadajo v prvo lepotno ligo plezanja pri nas. Trdna skala in \u010dudoviti prehodi. V zadnjem razte\u017eaju tega stolpa, veliki odprti knjigi, kar nisva mogla verjeti, da kot prva plezava tako \u010dudovito raz\u010dlembo. In to v plezalsko tako obdelanem Triglavu. Nadaljevala sva po razu Centralnega steba, po stiku s \u010copovim stebrom sva se poizkusila dr\u017eati rezi stebra, v kakem razte\u017eaju tudi malo na silo a plezanje je bilo vseskozi lepo. V votlini pod velikom kotom sva predahnila in pred ve\u010derom preplezala \u0161e dva razte\u017eaja kota. Na \u017ealost je bil \u0161e vedno zelo moker in prvi se je nekajkrat moral poslu\u017eiti tehnike. Drugi, bolj spro\u0161\u010den, je lahko tvegal zdrs in nama je uspelo plezati prosto. Te\u017eave prostega plezanja so v bistvu presenetila z lahkotnostjo. Zedinila sva se, da so nekje med VII+ in VIII-. Prespala sva v veliki vla\u017eni votlini in naslednji dan preko velike strehe, ki je edini dvom v prosto plezanje, pri\u0161la v veliko belo raz\u010dlembo.Spet klasi\u010dna julijska raz\u010dlema in po njej v nekaj dolgih razte\u017eajih do roba stene. Po novi smeri sva ob zelo lepih prehodih plezala skoraj do roba in se Skala\u0161ki oz. Gorenjski smeri priklu\u00c4\u2021ila le 20 metrov pod robom stene.<\/p>\n
Smer je lepa z ve\u010dinoma dobro skalo in zelo malo lahkega sveta. Se na hitro nisva mogla spomniti katera smer ima tako malo \u00bb\u0161odra\u00ab. Skrotja prakti\u010dno ni, pod V. Stopnjo le kak razte\u017eaj. Res pa , da proste te\u017eave (razen v desetih metrih preko strehe) ne segajo zelo visoko, manj kot sva mislila. Komur ni do plezanja pogosto mokrega kota bi lahko uporabil smer za direktni, najbolj eleganten dostop v \u010copov steber. Najina smer pravzaprav ves \u010das sledi prav Osrednjemu (\u010copovemu) stebru.<\/p>\n
Smer Planinski grabe\u017e (VII+, A1, 1000 m) sva preplezala v dveh dneh, v efektivno 14ih urah. Za imenom stoji seveda zgodbica. Z Markom imava poseben prijateljski odnos. Diametralno razli\u010dna karakterja nama prepre\u010dujeta, da bi se ve\u010d dru\u017eila. Sam sem ve\u010dinoma povsod razen v stenah bolj na nizkih obratih, tu in tam kaj pozabim, se zasanjam. Mark pa bi se moral roditi v Nem\u010diji saj je pri njemu \u00bballes in ordnung\u00ab. Vseskozi mora nekaj prestavljati in obra\u010dati, popravljati in pospravljati. Ko sva bila mlaj\u0161a so bile te razlike res mote\u010de za najin odnos, sedaj, ko sva starej\u0161a in modrej\u0161a, so rezila malo otopela. In tako jaz zaplezam v strm razte\u017eaj. Nekje na polovici imam pred nosom po\u010d ustvarjeno za zelenega Camalota. I\u0161\u010dem ga po pasu a ga ni. \u00bbEj Mark a nimava dveh zelenih?\u00ab. \u00bbSeveda mava, ti ga ma\u0161\u00ab. Kar vrat me \u017ee boli, ko vrtim glavo in i\u0161\u010dem po pasu naokoli: \u00bb nimam ga, si mi ga pozabil dati?\u00ab. \u00bbNisem, ne vem, kje je?\u00ab odvrne \u017ee z malo vi\u0161jim glasom. Na varovali\u0161\u010du sva nadaljevala s pogovorom in Marku moj lahkotni: \u00bb…jah ni ga. Kaj naj zdaj?\u00ab, sploh ni bil v\u0161e\u010d a sva vedo\u010d, da nova smer na sredi severne stene Triglava ni pravi kraj za najina prerekanja, plamen spora pogasila in nadaljevala. A vsaki\u010d, ko sva pred seboj zagledala 0, 75 in\u010dno po\u010d, je bilo treba re\u010di kako na to temo. Vse do vrha, ko sem dobil SMS od Roka Zalokarja s katerim in Bla\u017eem, smo se sre\u010dali in malo prekri\u017eali v prvih razte\u017eajih Skala\u0161ke: \u00bbMam nekej za vaju! Vama je v\u010der planiski grabe\u017e uzeu. Dobita na Bledu!\u00ab<\/p>\n
<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Planinski grabe\u017e Spet sem se odlo\u010dil, da poizkusim realizirati eno od starej\u0161ih \u017eelja. Velika zajeda med \u010copom in Korenino se ka\u017ee na dale\u010d kot o\u010diten prehod preko strme vr\u0161ne stene Centralnega stebra severne stene Triglava. Z Markom sva si prehode ogledovala iz kotla nad Hlebcem \u017ee med taborom v Vratih pred dvemi leti. Letos sem […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1972"}],"collection":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1972"}],"version-history":[{"count":20,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1972\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1998,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1972\/revisions\/1998"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1972"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1972"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/tomazjakofcic.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1972"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}