Smučanje nad Chamonixom, tokrat vodniško

PrejÅ¡nji teden sem imel priloko vodit nekaj odličnih “off piste” smučarij okoli Chamonixa. V soboto sem peljal Martina in Duncana, očeta in sina ter prijatelja Jeza po Valle Blanche.  Bilo je enkratno, popolnoma jasen dan s spomladanskimi temperaturami, Å¡e lepÅ¡i dan pa je naredil 70 letni Martin, ki me je presenetil s seznamom vzponov opravljenimi v 60ih in 70ih letih nad Chamonixom. Preplezal je Å¡e za danaÅ¡nji čas spoÅ¡tovane smeri, kot so Bonatijev steber v Druju, Contamin v Petites Jorasses ipd.). Možak se je znaÅ¡el sredi teh gora prvič po več kot tridesetih letih.  Sin in njegov prijatelj sta se samo hihitala, ko kar nisva mogla nehat govorit o vseh okoliÅ¡kih stenah, smereh in Kalymnosu kamor zahaja Å¡e vedno vsako leto in pri zavidljivi starosti Å¡e vedno pleza 6b. Zares lep dan ob zanimivi družbi in dobrem smučanju!

Naslednji dan, v nedeljo se je vremem drastično spremenilo, bilo je turobno in oblačno. Naš cilj je bilo smučanje izven prog nad Le Tourom. Razmere na južnih straneh so bile slabe, pomrznjen, zvožen sneg ob slabi vidljivosti. Zato sem se kar takoj odločil za spust po dolini Tete Noir v Švico. Osojna dolina je ponudila ugodno smuka ob zgroženem opazovanju ogromnih rjavih plazov v dnu doline. Posledica včerajšnjega vročega popoldneva. V vasici Trient smo počakali na prevoz do Vaqlorcina in tam nadaljevali s smučanje na severnih pobočjih Tete du Balme. Sneg in vidljivost sta bila tu precej boljša in do konca dneva smo se pošteno nasmučali.

Ponedeljek pavza. Torek pa Tuesday ski club, skupina Angležev, ki delajo v Chamonixu in so si določili, da bodo vsak torek smučali z gorskim vodnikom. Zeres odličnim smučarjem kot so, je kar težko ustreči. Izbral sem Col de Belvedere v Aig. Rouges. Sumil sem, da se domačim vodnikom ne da nositi toliko vrvi kot je potrebno za spust na severno stran. In res, tam Å¡e niso bili. Spuščanje na drugo stran nam je vzelo nekaj časa zato pa je krnica na severni strani Å¡e vedno nudila odličen in malo zvožen sneg. Smučali smo v vasico Le Buet in od tam nazaj z vlakom. Ob 16ih sem se vsedel v avto in malo po deseti že pil pivo s prijatelji v Ljubljani. Benetke so dobile tripasovno obvoznico, odlično! Upam, da nčrtujejo kaj podobnega Å¡e za Milano! Sicer pa je to pomenilo konec ene mojih najmanj uspeÅ¡nih “odprav”. Cel mesec je bilo vreme slabo za plezanje velikih sten, vsake toliko se je za dan izboljÅ¡alo a potem ponovno skvarilo. SlabÅ¡e kot v Patagoniji!  Vsaj smuka je bila odlična!